Drugo
(3)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.5 od 8 glasov Ocenite to novico!
Anna Ramos je v Ljubljani predstavila pet finalistov Nagrade Evropske Unije za sodobno arhitekturo, ki nosi ime po slovitem ameriškem arhitektu nemškega rodu, Miesu van der Roheju. Foto: MAO/Peter Giodani
       Ob tem, da je uporabna, mora biti tudi lirična in poetska. Pet finalistov v funkcijo arhitekture vključuje tudi simbolni potencial. Ko govorimo o funkciji, namreč ne govorimo le o zadovoljevanju praktičnih vidikov, ampak širše. Ljudje potrebujemo tudi simbole in spomin.       
 Anna Ramos o arhitekturi, ki naj bo "običajna in herojska hkrati"
Med njimi je tudi spominski muzej Rivesaltes, ki ga je zasnoval biro Rudy Ricciotti iz Bandola. Foto: EPA
       Ko gradimo stavbo, gradimo del mesta in s tem vplivamo na življenje njegovih prebivalcev. Pri umetnosti je drugače. Če denimo slika nekomu ni všeč, je ne kupi. Arhitekturno delo pa stoji 50, 100, 200 let in vpliva na družbo.       

Dodaj v

"Ljudje se še vedno ne zavedajo, kako močno arhitektura vpliva na njihova življenja"

Pogovor z direktorico Fundacije Mies van der Rohe
19. februar 2017 ob 12:47
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

"Kriza je bila v ekonomskem smislu za arhitekturni sektor slaba, z vidika ustvarjalnosti pa dobra," je prepričana direktorica Fundacije Mies van der Rohe Anna Ramos.

Evropska komisija v sodelovanju s Fundacijo Mies van der Rohe z nagrado mies award nagrajuje odličnost v sodobni evropski arhitekturi. Letošnji ožji izbor 40 projektov po besedah direktorice fundacije Anne Ramos kaže, da prihaja nova generacija arhitektov. Ta se je bila, kot je povedala v pogovoru za STA, sposobna prilagoditi aktualnim razmeram.

Prihaja nova generacija arhitektov
Po njenih besedah je namreč kar 11 od 40 projektov, ki jih je žirija uvrstila v ožji izbor, delo arhitekturnih birojev, ki delujejo manj kot desetletje ali delo arhitektov pod 40. letom starosti. "Kaže, da na dan prihaja resnično velika nova generacija arhitektov. Verjetno zato, ker so se bili sposobni hitro prilagoditi aktualnim razmeram. Veliko mladih birojev, ki jih povezuje podobna drža, deluje v različnih državah," je dodala.

Ekonomska kriza je po njenih besedah v zadnjih letih prečistila arhitekturo. Izbrisala je mnoge gradbene projekte, ki jih sama ne uvršča med arhitekturne. Arhitekti, ki so ostali v svojem poklicu in snovali dalje, pa so si morali ob nizkih proračunih in številnih tekmecih prizadevati, da so za manj denarja delali bolje, kar je močno spodbudilo ustvarjalnost. "Kriza je bila v ekonomskem smislu za arhitekturni sektor slaba, z vidika ustvarjalnosti pa dobra. Ceneni projekti so izpadli, ostala je le tehtna arhitektura."

Arhitektura vselej vpliva na svojo okolico in cilj dobre arhitekture je, da jo izboljša. Kurator zadnjega arhitekturnega bienala v Benetkah, čilski arhitekt Alejandro Aravena, je med drugim zapisal, da napredek arhitekture sam po sebi ni njen končni cilj, ampak je njegov namen, da arhitektura izboljša kakovost življenja.

"Ljudje potrebujemo simbole in spomin"
Vseh 355 projektov, ki so bili tokrat nominirani za nagrado Mies van der Rohe, sicer po besedah Ramosove ni sledilo tej liniji, saj so izjemno raznoliki. Zagotovo pa tak pristop zaznamuje projekte v ožjem izboru.

Žirija, ki jih je izbrala, je med drugim zapisala, da mora biti arhitektura "običajna in herojska hkrati", je povedala in dodala: "Ob tem, da je uporabna, mora biti tudi lirična in poetska. Pet finalistov v funkcijo arhitekture vključuje tudi simbolni potencial. Ko govorimo o funkciji, namreč ne govorimo le o zadovoljevanju praktičnih vidikov, ampak širše. Ljudje potrebujemo tudi simbole in spomin."

Med 355 nominiranimi projekti je bilo 20 odstotkov stanovanjskih gradenj, 54 odstotkov javnih stavb za izobraževalne, zdravstvene in druge namene, 17 odstotkov so predstavljali proizvodni ali poslovni prostori, devet odstotkov pa je razdelek strukture, kjer so bili zajeti projekti urbanega načrtovanja, infrastrukturni projekti in podobno.

Sodelovalo je 35 držav, deset projektov je bilo iz Slovenije. Kot je dejala direktorica Fundacije Mies van der Rohe, si vsi nominirani projekti zaslužijo pozornost.

V finale za nagrado, ki se podeljuje bienalno, je žirija uvrstila dva stanovanjska kompleksa, dve spominski arhitekturi in primer gradnje v starem mestnem jedru. Ta je po besedah Anne Ramos med člani žirije sprožila živahno razpravo, saj je tema izjemno aktualna. Na splošno namreč med ljudmi vlada prepričanje, da bodo nove arhitekture v historičnih središčih uničile njim ljube lokacije. Poslopje Kannikegarden v danskem mestecu Ribe pa je dober primer, kako pristopiti k tej temi.

Predmestja, mestna središča prihodnosti
Ob tem je poudarila, da je za arhitekta enak izziv načrtovanje stavbe v historičnem središču, predmestju ali v naravi. Za predmestja se sicer danes res zdi, da nikogar ne zanimajo, da ni nobenih omejitev, vendar pa so današnja predmestja mestna središča prihodnosti. In za evropsko arhitekturo, bolj kot za arhitekturo drugih celin, je po njenem prepričanju še posebej pomembno, da posebno pozornost posveča kontekstu.

Ljudje se po njenih besedah še vedno ne zavedajo, kako močno arhitektura vpliva na njihova življenja. Ne zavedajo se niti tega, kako kakovostno arhitekturo lahko zahtevajo. Če bi bili podučeni, kako kakovostne so lahko arhitekture, bi lahko zahtevali veliko boljše prostore za življenje, učenje, preživljaje prostega časa, meni Anna Ramos.

Zato je tudi zelo pomembna razprava o arhitekturi. Stavba v mestu učinkuje na vse, ki hodijo mimo nje ali vstopajo vanjo, ne le na naročnika. "Ko gradimo stavbo, gradimo del mesta, in s tem vplivamo na življenje njegovih prebivalcev," je poudarila in dodala: "Pri umetnosti je drugače. Če denimo slika nekomu ni všeč, je ne kupi. Arhitekturno delo pa stoji 50, 100, 200 let in vpliva na družbo."

Platformo Future Architecture, ki združuje arhitekturne muzeje, festivala in producente iz 15 evropskih držav, in odpira široko razpravo o arhitekturi, je označila kot čudovito iniciativo. O sodelujočih na konferenci, ki je pravkar potekala v Muzeju za Arhitekturo in oblikovanje, pa je povedala, da so "pravi ljudje, tisti, ki so sposobni najti dragulje med blatom". Med njimi je tudi precej teoretikov, kar je po njenem prepričanju zelo obetavno za prihodnost.

A. K.
Prijavi napako
Komentarji
struckar
# 19.02.2017 ob 15:42
elektronček najprej se malce izobrazi in potem komentiraj s takimi neumnostmi. Predmestja so prvo, kot prvo vedno obstajala. Tak primer je recimo Krakovo v Ljubljani, predmestna naselbina iz 15. stoletja.

Nekaj drugega so pa koncepti vrtnih mest (Ebenezeer Howard, 1898), ki so posledično pripeljali do sprawling suburbie v poznih 50. letih v ZDA. Problem teh sprawling suburbij je v tem, da nimajo svojega lokalnega centra. Že sam koncept Vrtnih mest je vseboval naselbinske centre, vsa stara predmestja so vedno imela svoje lokalne centre, trge, tržnice, kjer se je dogajalo vse od druženja in kupovanja, do sramotenja in obešanja kriminalcev. In težava nastopi v tem, da sodobne soseske in naselja tega nimajo. Problem niso predmestja. Ta lahko čudovito delujejo. Problem je pomanjkanje kritične mase in gostote, ki bi omogočila formacijo jedra. Problem je, ker se nihče ne vpraša zakaj se delajo otroška igrišča v soseskah, ki so ograjena s 4 metrsko ograjo, namesto, da bi se delalo na odprtih prostorih, problem, je ker se kar tako brez celovitega prostorskega načrta gradi kjerkoli, kadarkoli, pa če kdo dovolj podmaže tudi na poplavnih ali drugih neprimernih območjih.

Naj obrnem tvoj stavek. Če se bomo slepili, da ta predmestja sploh ne bi smela obstajati in iskali odgovore, kako preseliti te ljudi v mesta, bomo zgrešili vso poanto. Ta predmestja je počasi treba urbanizirati, jim vzpostaviti urbana jedra, ter zanje urediti neko logično prometno in socialno infrastrukturo. Ker ta naselja bodo rasla in rasla in rasla... Vsak pošten slovenec absolutno mora imeti hišo zase in za naslednji 2 generaciji, nadstrešek in vsaj en nemški avto. In to je izvedljivo samo s predmestji, ker nihče zares nima denarja, da bi to izvedel v mestu.
Elektronček
# 19.02.2017 ob 14:42
Gospa s svojimi izjavami popolnoma ustreza fundaciji oz. ideji, ki jo je zastopal Mies. Če se bomo sprijaznili s tako kontradiktorno mislijo kot je ta, da so predmestja nova središča, ne bomo spremenili nič in ne bomo popravili nobene škode, ki so jo ustvarili modernisti s svojim idiotskim idealom arhitekta - človeka - v avtomobilu na poti k svoji paviljonski hišici daleč stran od soljudi, pa čeprav so soljudje na drugi strani ograde okoli paviljonske hišice.

Modernizem nam je dal ta neumna predmestja, ki razčlovečujejo, uničujejo socialni in vrsto drugih potencialov, ki ga ima mesto kot pojav in komaj smo se obrnili nazaj k zdravi gostoti, zdaj bi jih pa njihovi častitelji povzdignili nazaj v središče dogajanja.

lol odpeketajte in vi in Mies in vsi modernisti, ki ne vidijo, kaj so storili mestu v milo materino s svojim predmestjem in avtom
Elektronček
# 19.02.2017 ob 21:00
@struckar
Ne gre samo za pomanjkanje centra - vsaka slovenska vas ima center, pa v današnji dobi nima življenja, imela ga je še 100 let nazaj. Gre za pomanjkanje in odmik od gojenja javnega, obljudenega prostora, tvorjenega iz stikajočih se hiš. Metafizika - ulica. Da, Krakovo je nekdanje predmestje. Brezovica nikoli ne bo Krakovo. Long Island nikoli ne bo Greenwich Village, pa če bo New York imel 100 miljonov prebivalcev in Polje III nikoli ne bodo Poljane. Zakaj? Zaradi "modernistov", rojenih leta 1960 ali pa celo 1980.

Ideja, katere pradedek je, kot si sam povedal, Howard, njeni dedi pa vsi modernisti, stoji v utvari, da so pojedli vse znanje tega sveta, da človeštvo v arhitekturi ni šlo skozi neko vrsto evolucije in organsko ugotovilo, kaj najbolje tvori mesto. Da je avto tisti, ki je večji od vse zgodovine in se mu je treba podrejat. Nič narobe s slednjim, modernisti so pač verjeli, kar so verjeli, spremeniti se ne da več nič, problem je v tem, da njihovi nasledniki, torej točno ti arhitekti, ki jih gospa Ramos kuje v zvezde, verjamejo isto, verjamejo v modernistične bogove, sanjajo veliko, Koolhaas je njihov idol. Firence so jim kao zakon, živeli bi pa v luksuzni paviljonski vili sredi vukojebine. Želijo biti kot Mies - pop zvezda, ulica je pa mrtva.
Kazalo