Mona Liza je bila ena prvih likovnih del, ki so jih v Louvru razstavili, danes pa velja za eno najbolj prepoznavnih likovnih stvaritev na svetu. Foto: EPA
Mona Liza je bila ena prvih likovnih del, ki so jih v Louvru razstavili, danes pa velja za eno najbolj prepoznavnih likovnih stvaritev na svetu. Foto: EPA
Direktor Louvra Jean-Luc Martinez je opozarjal, da bi s selitvijo lahko povzročili nepopravljivoo škodo na sliki. Foto: EPA
Mona Liza
Njena slava vsako leto zvabi številne turiste, ki največ časa postojijo prav pred Leonardovim delom, prav tako pa je postala ena najbolj reproduciranih umetnin v sodobni popkulturi. Foto: EPA
Francoise Nyssen
Ministrica Francoise Nyssen je na začetku meseca dejala, da resno razmišlja o potujoči razstavi najbolj cenjenih likovnih del francoskih zbirk, s čimer bi se uprla kulturni segregaciji. Foto: EPA

Ministrica je januarja predlagala, da bi Louvre lahko poslal svojo najbolj znano umetnino na veliko turnejo, kot poroča portal Art Newspaper pa so v eni najbolj znanih muzejskih zbirk sveta to vljudno zavrnili. "Slika ne gre nikamor," pravijo. V svoji dvorani bo ostala tudi, ko bo prihodnje leto v spodnjih prostorih muzeja na ogled velika Leonardova retrospektiva, ki bo med drugim, kot enega ključnih eksponatov, predstavila tudi sliko Salvator Mundi.

Françoise Nyssen je svojo zamisel javnosti prvič predstavila na novoletnem srečanju z mediji 23. januarja. Župan Lensa je takoj zastrigel z ušesi in dejal, da je Leonardov slavni portret zelo dobrodošel v njihovem mestu, kjer ima Louvre tudi svojo podružnico. Ministrica je 1. marca še enkrat potrdila, da vidi turnejo Mone Lize kot način upiranja "kulturni segregaciji". Zamisel je predstavila še pred srečanjem z direktorjem Louvra Jean-Lucom Martinezom, ki naj bi ministrici po navedbah virov v muzeju razložil, da se pogovarjata o enem tistih del, ki ga zaradi občutljivosti ni mogoče seliti. "Če bi to storili, bi povzročili nepopravljivo škodo," ji je dejal.

To se sicer ne ujema s prvotnimi navedbami kulturnega ministra, da v Louvru ideji ne nasprotujejo. Zdaj pa vendarle pravijo drugače, da namreč Louvre o predlogu še presoja, prav tako pa naj bi preverjali možnosti. Vendar v muzeju o tem ne vedo ničesar, še poroča Art Newspaper.

Zadnje potovanje La Gioconde, da Vincijeve najbolj znane slike, je bilo leta 1974 na Japonsko. Dvanajst let prej je pariški muzej zapustila, ko je bila na ogled v Washingtonu in New Yorku. V selitev so v Louvru privolili na prošnjo Charlesa de Gaulla, ki pa je želel ustreči tedanjemu ameriškemu predsedniku Johnu F. Kennedyju.

Za neprebojnim steklom
Od leta 2005 visi slika na istem mestu - na betonski steni v zastekljeni komori, ki ne omogoča le zaščite pred potencialno nevarnimi namerami obiskovalcev (v muzeju imajo z njimi kar nekaj slabih izkušenj: leta 1911 so sliko ukradli, 1956 pa so jo poškodovali s kislino in še istega leta s kamnom - zdaj je shranjena za neprebojnim steklom), temveč tudi uravnava ustrezno temperaturo. Strokovnjaki opozarjajo, da je nemogoče, da bi lahko slika potovala v podobno zasnovani konstrukciji.

Skrb vzbujajoča razpoka
Zaskrbljeni so tudi zaradi razpoke na leseni plošči, na kateri je naslikan portret. Analiza, ki so jo opravili leta 2006, je namreč pokazala, da bi se lahko ob nenehnem krčenju in raztezanju plošče - k čemur bi prispevale temperaturne spremembe - uničila barvna plast. Vitrino vsako leto odprejo za rutinski pregled, ki ga opravijo v prisotnosti direktorja, osebja in zunanjih strokovnjakov. "Vsako leto opazimo, da se razpoka rahlo širi, preden se ob vrnitvi v vitrino spet normalizira," je dejal Vincent Pomarède, ki je med letoma 2003 in 2014 vodil louvrski slikarski oddelek. "Transport zato res ne pride v poštev."

Vselej v gneči turistov
V Louvru se bojijo, da bi posojanje slike v Lens sprožilo podobne prošnje iz drugih najprej francoskih in nato tudi tujih institucij. Poleg tega bi lahko odprlo vrata za posojanje drugih, nič manj občutljivih likovnih zakladov. Številni kritizirajo izkušnjo, ki jo ponuja predstavitev Mone Lize, do katere se je težko prebiti skozi nikoli usahlo množico turistov. Nekdanji francoski minister za kulturo Jean-Jacques Aillagon je spodbujanje takšne kulturne potrošnje označil za absurdno, o Louvru pa dejal, da je postal žrtev Mone Lize.