Maj Kelenc je kreativni sodelavec marketinga Radia Študent, skupaj s soustvarjalci oglasov pod okriljem ene najstarejših evropskih študentskih in neodvisnih radijskih postaj z nekomercialnim programom je na Slovenskem oglaševalskem festivalu v radijski kategoriji od leta 2008 do danes pobral več nagrad, nazadnje dve srebrni priznanji.

Radio Študent bo ta petek, 9. maja, z bogatim programom na Metelkovi - iz vseh klubov bo odmevala glasba po izboru Študenta - praznoval 45 let obstoja, za katerega so se morali predvsem v zadnjem času krčevito bojevati. Med drugim z odmevno kampanjo Reši RŠ, ki je (bila) zadetek v polno, njeno kakovost pa je prepoznala tudi slovenska oglaševalska stroka: v kategoriji celostne oglaševalske akcije so ustvarjalci na letošnjem SOF-u dobili srebrno priznanje.

Uvodni dogodek velikega rojstnodnevnega slavja se je sicer zgodil že v sredo v Tovarni Rog, kjer so priredili simpozij na temo demokracije med politiko in ekonomijo, drevi pa se - poleg zaznamovanja triletnice platforme Radar v meščanskem stanovanju na Gornjem trgu - v Gledališču Glej obeta premiera projekta Saharov Experience.

Pred začetkom večdnevnega praznovanja že kar častitljivega jubileja radia, ki s ponosom ostaja "večni študent", smo se pogovarjali z mladim piscem in režiserjem radijskih oglasov, ki pravi, da je tudi "vsak dober RŠ jingle večen". Njegov osebni favorit je Nagobčnik, saj veste, tisti z že kar legendarno vrstico "ugasn' to škatlo pa me raj dobr pof*".

Med pregledovanjem seznama radijskih oglasov v ožjem izboru za priznanja oglaševalske srenje Zavod Radio Študent izstopa v družbi "velikih" agencij, kjer z "velikimi" mislimo predvsem na finančno zaledje. Se z malim torej le da ustvariti veliko?

Saj ideje niso pogojene s finančnim zaledjem. Zakaj bi bile? Tudi sama produkcija radijskega oglasa ni pretirano finančno zahtevna. Radio je medij, ki lahko ponudi največ za najnižjo ceno. No, naj se popravim: radio je medij, ki lahko ponudi vse. Cena je še vedno ista. A vselej je prav vse odvisno od ideje. In v tem je vsa lepota.

Kako in kdaj ste se vi znašli na Študentu?

S štiriindvajsetimi. Slučajno. Zaradi nekega dekleta in njene prijateljice. Ne, nobena ni bila Katarina Čas.

Dejavni ste bili tudi v okviru Založbe Radia Študent, kjer ste skrbeli za promocijo novih izdaj. Koliko posluha imajo (imamo) slovenski "mainstream" mediji za neodvisno glasbeno produkcijo?

To je dobro vprašanje.

Naročniki, ki se za oglase obrnejo na Radio Študent, so najverjetneje bolj odprti za drznejše domislice. Koliko ustvarjalne svobode vam po navadi dopuščajo?

Naročnika moraš razumeti in spoštovati. Včasih ti ga uspe tudi ukaniti, ampak to so že finese. Navadno ne moreš imeti ravno vsega. Vedno pa moraš nekaj ponuditi.

V okviru lanske akcije Reši RŠ ste prišli na zamisel, da donatorje nagradite prav s kompilacijo "best of" programskih jinglov, nekateri izmed njih med zvestimi poslušalci uživajo že kultni status. Kateri izmed njih pa je vaš najljubši in zakaj?

Nagobčnik. Če ga oni dan ne bi bil prvič slišal, ta trenutek, ko se spajam s teboj, bralka, bralec, ne bi bil obstajal ... Sicer pa je vsak dober RŠ jingle večen. Vmesna faza je seveda tudi ta, da je kulten. Avtorstvo s časom zbledi. Ostanejo le še zvok, forma, sporočilo in občutek. Tako gre to.

Pa še malo k akciji Reši RŠ, ki je ustvarjalni ekipi prinesla srebrno priznanje na SOF-u. "Lahko nam rečete pionirji, a želeli smo zgolj preživeti," je bila ena od vrstic iz kampanje, s katero ste resnično orali ledino v slovenskem prostoru ...

To s pionirji in preživetjem so moje besede, da. Sicer pa same akcije Reši RŠ nisem snoval. Za le-to so zaslužni radijski ešaloni in nekateri zunanji sodelavci, v neki fazi tudi celoten kolektiv RŠ. Tako da, ja, lahko gresta zlata brana in zlato ralo vsem nam. Hvala. Kar pa je bolj pomembno, je to, da smo dosegli zastavljen cilj in hkrati med zainteresirano javnostjo ponovno vzpostavili konkretno zavedanje problema ter s tem povili obet nekakšne trajnostne rešitve večnega vprašanja obstoja in avtonomnega delovanja Radia Študent. Moja naloga in obenem tudi naloga kreativne ekipe, je bila predvsem osmisliti samo sporočilnost naših komunikacij. Torej kako kontekstualno ustrezno izrabiti različne medije in lokacije ter konec koncev kako ustvariti homogen diskurz Reši RŠ kampanje.

Kampanjo "s prebrisanim komentarjem splošne tržne logike" in "subverzivnimi plakatnimi presežki" ste pravzaprav zastavili "po šolsko", kot je pojasnjeno tudi v spremnem spotu. Ste torej pogledali v knjige (no, na splet), se posvetovali s kakim marketinškim gurujem v slogu Aljoše Bagole (ki ga je, kot je sklepati iz dejstva, da je na seznamu donatorjev tudi njegovo ime, kampanja prepričala)?

Sam, no, z izjemo pornografije in košarke, ta čas nekako nisem pretirano odkrival vseobsegajočih spletnih zakladnic. Ampak, kot rečeno, snovanje akcije ni bilo v moji domeni. Zato je morda malce prevzetno in celo nemala perverzno, da si drznem kakorkoli javno diskutirati o tem. Ampak zdaj je že prepozno. Nekaj tovrstnih posvetovanj je bilo. Sicer dvomim, da prav z Aljošo, se pa najbrž gibljeva nekje v pravih krogih.

Koliko vzporednic bi lahko potegnili med delom ekipe RŠ in, recimo, Dona Draperja in druščine iz Oglaševalcev? Tudi vaš kreativni proces poteka ob viskiju in cigarah?

Ideje se mi navadno utrnejo v sanjah. Da, to se mi zdi popolnoma normalno. Ustvarjalni proces je intimna reč. In seveda, tudi viski lahko včasih pomaga pri predpripravi.

Najverjetneje glede na odmevnost vašega dela prihajajo snubitve v začetku omenjenih "velikih"? Kakšne so možnosti za poklicno rast na tem področju?

Všeč mi je vaš smisel za humor.

Alenka Klun

Pet jinglov Radia Študent po sogovornikovem izboru vam ponujamo v poslušanje, dodajamo še spot kampanje Reši RŠ.