Maji Smrekar je nagrado zlata nika v kategoriji hibridne umetnosti, ki jo podeljuje linški festival Ars Electronica, prinesla serija projektov K-9_topologija, realiziranih v preteklih sezonah. Foto: Matjaž Tavčar
Maji Smrekar je nagrado zlata nika v kategoriji hibridne umetnosti, ki jo podeljuje linški festival Ars Electronica, prinesla serija projektov K-9_topologija, realiziranih v preteklih sezonah. Foto: Matjaž Tavčar

K-9_topologija je pravo hibridno umetniško delo z globokim biopolitičnim sporočilom in bo gotovo sprožilo veliko diskusij tako v umetniški kot znanstveni javnosti.

Iz utemeljitve nagrade
Maja Smrekar
"Veseli me, da je mednarodna strokovna javnost moje delo prepoznala kot vrhunsko na področju hibridne umetnosti," je ob novici o nagradi povedala umetnica. Foto: Matjaž Tavčar

Slovenski umetnici Maji Smrekar je nagrado zlata nika v kategoriji hibridne umetnosti prinesla serija projektov K-9_topologija, realiziranih v preteklih sezonah. Sklepnega četrtega z naslovom ARTE_mis je marca realizirala v ljubljanski Kapelici, osrednjem prizorišču svojih nastopov. Zlata nika festivala Ars Electronica v Linzu je najodmevnejša mednarodna nagrada na področjih medijske umetnosti in njenih stikov s tehnologijo, znanostjo in humanistiko.

Smrekarjeva, ki je trenutno na umetniški rezidenci na Portugalskem, je o prvih vtisih ob novici o nagradi za današnje Delo povedala: "Veseli me, da je mednarodna strokovna javnost moje delo prepoznala kot vrhunsko na področju hibridne umetnosti." Dodala je: "To je izjemna čast in velika potrditev za večletno trdo delo z ogromno odrekanja in radikalnih osebnih odločitev ter hkrati odlična popotnica pri vzpostavljanju prihodnje vizije. Zahvaljujem se Galeriji Kapelica, ki mi že desetletje omogoča produkcijsko in dialoško podporo pri snovanju tovrstnih vsebin."

Štirinožna protagonista umetniških projektov
Umetnica na rezidenci Cultivamos Cultura načenja novo fazo raziskovanja, ki jo bo jeseni nadaljevala na rezidenci na Norveškem. Vsebinski okvir raziskovanja dinamike odnosov med volkovi, psi in ljudmi - na pot je šla s štirinožnima Byronom in Ado, protagonistoma preteklih projektov - pa opredeljuje kot kulturni dualizem med biofobijo in biofascinacijo, ki je aktualen že tisočletja in se je v izročilu na najpopularnejši način pokazal skozi fenomen volkodlaka.

Maja Smrekar je v ciklu na stičišču avtorske poetike, ekologije in znanosti - sodelovala je z znanstveniki od biologov do genetikov - značilno povezala lastno intimo in vprašanja humanizma, predvsem statusa človeštva v aktualnih in prihodnjih globalnih pogojih. Njeno delo je vpeto v čas množičnega izumiranja vrst, govori o distopični prihodnosti in usodi človeka, značilno poudarja tudi relacijo človek-volk-pes.

Človek, zastarela vrsta?
V nagrajenem ciklu je doživel burne odzive predvsem projekt Hibridna družina, v katerem je umetnica z mlado psičko pasme islandski špic z imenom Ada in že odraslim škotskim mejnim ovčarjem Byronom vzpostavila hibridno družino ter psičko hranila z lastnim mlekom. V projektu ARTE_mis pa je razprla razmislek o biotehnoloških potencialih združitve človeka z nečloveškim drugim. Hkrati se je spraševala, kaj pomeni biti človek v porušenem ekosistemu. Osrednji del projekta je bila hibridna celica človeka in psa, v kontekstu razstave predstavljena kot umetniški artefakt, a tudi kot potencial življenja, ki bi nemara imelo več možnosti za preživetje. Človek je namreč s perspektive Maje Smrekar zastarela vrsta, obsojena na samouničenje.

Maja Smrekar je diplomirala na oddelku za kiparstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Na mednarodnem festivalu Cynetart 2012 v Dresdnu je prejela prvo nagrado Evropskega centra za umetnost Hellerau, na Ars Electronici 2013 v Linzu pa častno omembo za projekt Hu.M.C.C. (Human Molecular Colonization Capacity). Istega leta je prejela tudi nagrado Liberalne akademije zlata ptica za področje vizualnih umetnosti.

Festival Ars Electronica v Linzu bo letos na temo Postcity potekal med 7. in 11. septembrom.

K-9_topologija je pravo hibridno umetniško delo z globokim biopolitičnim sporočilom in bo gotovo sprožilo veliko diskusij tako v umetniški kot znanstveni javnosti.

Iz utemeljitve nagrade