V Mariboru so se tako kot v drugih evropskih prestolnicah kulture pojavile določene težave v pripravljalnem obdobju, kar pa je dokaj običajen pojav, pravi komisarka. Foto: EPA
V Mariboru so se tako kot v drugih evropskih prestolnicah kulture pojavile določene težave v pripravljalnem obdobju, kar pa je dokaj običajen pojav, pravi komisarka. Foto: EPA
EPK po besedah Andrule Vasiliu velja za najbolj velikopotezen kulturni projekt Evropske unije. Foto: EPA
Bo Mariboru prek projekta uspelo regenerirati kulturni utrip mesta, povečati njegovo prepoznavnost in privabiti nove obiskovalce? Foto: EPA
'Če prebivalci odločno stojijo za projektom, je uspeh zagotovljen,' je prepričana komisarka. Foto: EPA
Kulturni inkubator, ki ga podpira tudi Evropska unija, je namenjen mladim umetnikom. Foto: EPA

Za njegov uspeh pa je ključno, da se vanj pritegne javnost, je v dopisnem pogovoru dejala za STA. Objavljamo ga v celoti.

Je Evropska prestolnica kulture (v nadaljevanju EPK) resnično najpomembnejši kulturni projekt v Evropi? Kaj ga dela tako pomembnega?

Na EPK se na splošno gleda kot na najbolj velikopotezen kulturni projekt Evropske unije in zagotovo je eden izmed tistih projektov, ki jih državljani Unije najbolj poznajo in cenijo. Ta evropska pobuda je unikatna v konceptu, velikosti in prepoznavnosti. Uspeh številnih evropskih prestolnic kulture nakazuje tudi na velike priložnosti, ki jih ta projekt prinaša na področjih gospodarskega in družbenega razvoja.

Lahko te trditve podkrepite s kakšnimi statističnimi podatki?

Neodvisna študija je pokazala, da 80 odstotkov ljudi, ki so sodelovali pri organizaciji EPK-ja v različnih državah, meni, da je to najkoristnejši kulturni dogodek za mesto in da pospešuje njegov razvoj. Nekatera mesta ocenjujejo, da je vsak evro, ki so ga vložili v ta projekt, povrnil osem evrov. Število prenočitev se v povprečju zviša za 12 odstotkov, pogosto celo več. V Liverpoolu so na primer leta 2008 ugotovili 25-odstotni porast števila obiskovalcev.

Kaj je po vašem mnenju glavni namen EPK-ja?

EPK promovira bogato kulturno raznovrstnost Evrope in skupne točke naše dediščine ter posledično medsebojno razumevanje in medkulturni dialog. Ideja, ki se skriva za nazivom EPK, ni odlikovanje mest za njihovo veličastno preteklost ali estetsko privlačnost, temveč se naslov podeli mestu z najbolj kreativnim in najizvirnejšim programom kulturnih dogodkov v letu, ko gosti ta projekt. Program mora imeti močno evropsko razsežnost in mora vključevati javnost.

EPK je tudi izjemna priložnost za regeneracijo mest, za nov pospešek njihovemu kulturnemu življenju in ustvarjalnosti, za izboljšanje njihove podobe ter povečanje razpoznavnosti na mednarodni ravni. To krepi turizem in prinaša dolgoročne kulturne, socialne in gospodarske koristi, ne le za mesto, temveč tudi regijo. Naziv je bil tudi katalizator za transformacijo nekaterih mest, kot sta Lille in Glasgow.

Mesta, ki so gostila EPK, so se različno odrezala. Kaj določa uspešen EPK?

Ni recepta za uspeh, saj se mesta med seboj razlikujejo. Vsekakor pa mora graditi na svoji identiteti, zgodovini, prednostih in posebnostih. Izkušnje kažejo, da je obseg uspeha odvisen predvsem od podpore lokalnih oblasti - še posebej kar zadeva financiranje-, vključitve gospodarskega sektorja in kakovosti kulturnega programa. Pomembno je tudi ustrezno ravnotežje med dogodki z udeležbo javnosti in umetniškimi presežki. Denar, čas, komunikacija, neodvisnost in sposobnost organizacijske ekipe so ključni, a ni uspešnega EPK-ja brez navdušenja javnosti. Če prebivalci odločno stojijo za projektom, je uspeh zagotovljen.

Kateri mesti sta najboljši in najslabši primer EPK-ja doslej?

Vsak EPK začne z drugačne stopnje, kar zadeva kulturni in družbeni razvoj. Za vsako mesto je naziv EPK priložnost za dolgoročen razvoj in krepitev njegovih vezi z Evropo. Po mojem mnenju so imela doslej od EPK-ja koristi vsa mesta. Treba se je tudi zavedati, da se ta naziv podeljuje od leta 1985 in da se je medtem že močno spremenil. Njegovi gospodarski učinki so se povečali, enako velja za kulturne, zato je zelo težko primerjati evropske kulturne prestolnice zadnjih let in tiste, ki so bile med prvimi.

Je Maribor dobro pripravljen na EPK?

Maribor trdo dela. Tako kot v drugih EPK-jih so tudi tu nastale določene težave v pripravljalnem obdobju, kar je dokaj običajen pojav. Glavni izziv zdaj je, da izpolni svoje zaveze, ki jih je mesto dalo, ko je bilo izbrano za EPK. In seveda je mogoče narediti vse, da bo javnost resnično stala za projektom.

Kako se bo projekt EPK razvijal v prihodnje?

Evropska komisija je letos izvedla javno posvetovanje o prihodnosti EPK-ja. V zadnjih letih smo pripravili več različnih ocen, o prihodnosti pobude smo razpravljali tudi na lanski konferenci ob 25. obletnici EPK-ja. Vse to bomo uporabili in prihodnje leto predstavili predlog za nadaljevanje projekta EPK tudi po letu 2019, ko poteče dozdajšnja ureditev. Predlog morata potrditi Evropski parlament in Svet EU-ja. Za zdaj je prezgodaj, da bi sodili o rezultatu tega procesa ali da bi rekli, kako se bo EPK razvijal v prihodnje. Vendar sem prepričana, da bo še naprej eden izmed najbolj velikopoteznih in vidnih kulturnih projektov v Evropi - in hkrati eden izmed najkoristnejših za mesta.