Mariborska knjižnica ima letos na voljo 200.000 evrov manj za nakup novih knjig, saj so tako občine kot država zaradi varčevalnih ukrepov zmanjšale svoj prispevek. Brez novega gradiva je po mnenju vodstva knjižnice okrnjena njena osnovna dejavnost – izposoja knjig. Knjižnica je sicer že pred dvema letoma opozarjala na veliko prostorsko stisko, zaradi katere so načrtovali njeno prenovo in decembra 2010 tudi predstavili idejni načrt za prenovo, ki naj bi bila uresničena v času Maribora kot Evropske prestolnice kulture. Zaradi števila projektov, ki jih je za potrebe EPK-ja načrtovala občina, pa se prenova ni začela, saj denarja zanjo niso zagotovili ne v občinskem ne v državnem proračunu, zapletlo pa se je tudi z gradbenim dovoljenjem za prvo fazo projekta, ki zajema izkop in zavarovanje gradbene jame, saj je zaradi pritožb nekaterih sosedov postalo pravnomočno šele februarja letos. Nova knjižnica bi po prvih načrtih morala stati že letos, a se je zapletlo zaradi različnih administrativnih postopkov. Trenutno proces stoji zaradi postopka na upravnem sodišču, ki ga je sprožil eden izmed stanovalcev v bližini. Knjižnica je zdaj brez upanja, da bi projekt obnove, vreden 21,8 milijona evrov, začeli v kratkem.
Do cilja manjka še 47 tisoč evrov
Obupani nad zapleti z obnovo in zmanjšanjem sredstev od ustanoviteljev so v Mariborski knjižnici zdaj začeli akcije zbiranja prostovoljnih prispevkov, s katero želijo dobiti denar za nakup novega knjižničnega gradiva. Akcijo Darujemo in beremo so začeli 22. junija in naj bi trajala predvidoma do 22. septembra. Ljudje so se, razen redkih izjem, za zdaj odzvali večinoma s "simboličnimi zneski" po pet evrov. Povprečno na dan v vseh enotah skupaj zberejo približno 200 evrov. Do zdaj so tako zbrali nekaj manj kot 3000 evrov, kar je daleč od zastavljenega cilja 50.000 evrov.
"Ker svojih uporabnikov ne želimo prizadeti z nepriljubljenimi ukrepi, kot je na primer uvedba članarine, smo poiskali drugačno rešitev. S kampanjo, ki smo jo naslovili Darujemo in beremo, želimo zagotoviti, da naše knjižne police čez nekaj let ne bodo prazne," je povedala direktorica Dragica Turjak.
Sredstva potrebna za nakup knjižničnega gradiva
V knjižnici si želijo, da bi zbrali vsaj 50.000 evrov, s čimer bi nadomestili izpad sredstev za nakup gradiva za poletno branje. Višino zbranih prispevkov redno prikazujejo na spletni strani knjižnice, kjer je na voljo tudi seznam knjig, ki jih nameravajo kupiti.
"Kupili bomo predvsem tisto, po čemer naši bralci zdaj najbolj povprašujejo. Znašli smo se namreč v situaciji, ko lahko kupujemo gradivo samo še za osrednjo knjižnico, zato da ne izgubimo naslovov. Za vse drugo pa bomo morali sami zbrati denar," je pojasnila Turjakova.
Vsak, ki želi kaj prispevati, lahko to preprosto opravi pri knjižničarju v kateri koli enoti. Prav tako lahko vsoto nakaže na transakcijski račun Mariborske knjižnice SI560127-0603-0372-772.
Knjige ležijo pod policami in na tleh
Začetki Mariborske knjižnice segajo v leto 1949, v zdajšnje prostore na Rotovškem trgu 2 pa se je preselila leta 1960. Kot so opozarjali že ob predstavitvi načrta za prenovo, knjižnica Rotovž, ki jo dnevno obišče okoli 1.200 bralcev, na tisoč prebivalcev ne dosega niti 15 kvadratnih metrov, medtem ko je slovensko povprečje okoli 40, kar nekaj slovenskih mest pa se lahko pohvali s kvadraturo okoli 80 kvadratnih metrov na tisoč prebivalcev. Knjige se tako kopičijo pod policami in na tleh, na razpolago je premalo računalnikov, knjižničnega materiala ne morejo ustrezno arhivirati, prireditve pa izvajajo na drugih lokacijah.