Objekt, ki je bil zgrajen v 14. stoletju, je bil versko, duhovno in kulturno središče judovskega geta v srednjeveškem Mariboru. V letu 1497 so bili Judje izgnani iz mesta in tako je sinagoga prešla v zasebne roke. Za nekaj časa je bila celo preurejena v rimskokatoliško cerkev, uporabljala jo je vojska, nato pa je bila prodana zasebnikom, ki so jo preuredili v stanovanjsko hišo. V drugi polovici 20. stoletja je prešla pod okrilje občine, ki je v zgradbi uredila likovno razstavišče oziroma prireditveni prostor. Foto: Mariborska sinagoga
Objekt, ki je bil zgrajen v 14. stoletju, je bil versko, duhovno in kulturno središče judovskega geta v srednjeveškem Mariboru. V letu 1497 so bili Judje izgnani iz mesta in tako je sinagoga prešla v zasebne roke. Za nekaj časa je bila celo preurejena v rimskokatoliško cerkev, uporabljala jo je vojska, nato pa je bila prodana zasebnikom, ki so jo preuredili v stanovanjsko hišo. V drugi polovici 20. stoletja je prešla pod okrilje občine, ki je v zgradbi uredila likovno razstavišče oziroma prireditveni prostor. Foto: Mariborska sinagoga

Ena najstarejših ohranjenih sinagog v Evropi, ki danes služi kot razstaviščno-prireditveni prostor, predstavlja spomenik državnega pomena, z njo upravlja javni zavod Center kulturne dediščine Sinagoga Maribor, ki ima v zgradbi tudi svoj sedež. "Problem vlage v objektu nekdanje sinagoge je že dlje časa prisoten, a ob pomanjkanju finančnih sredstev se je sanacija prelagala iz leta v leto," je povedala tamkajšnja vodja Marjetka Bedrač.

A dolgo ne bo več mogoče čakati, saj se težave zaradi vlage pospešeno večajo in so resnejše od pričakovanih. "Pojavljajo se mokri madeži na stenah, tudi razpoke. Zadnje čase pa opažamo tudi, da se ob razstavah pojavlja na razstavnih panojih, tudi eksponatih, plesen, zato ocenjujemo, da je sanacija nujno potrebna," je pojasnila.

Ocena stroškov: 200.000 evrov
Ker gre za spomenik državnega pomena in ker občina sama nima veliko denarja, so se s projektom prijavili na razpis za izbor kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščine, ki jih bo v letih 2017-2018 sofinancirala država iz dela proračuna, namenjenega za kulturo.

"Potrebna obnovitvena dela v sinagogi se že vrsto let prelaga, saj ob drugih nujnih investicijsko-vzdrževalnih delih ob razpoložljivih proračunskih sredstvih zaradi svojega obsega ne pridejo do realizacije. Naveden razpis bi ob uspešni kandidaturi omogočal izvedbo celovite obnove sinagoge s skoraj polovičnim deležem državnih nepovratnih sredstev," pojasnjujejo na občini.

Koreniti posegi so po njihovih navedbah nujni, ker zaradi vlage razpada zidno vezivo, kar posledično vpliva na stabilnost objekta, odvodnjavanje je neučinkovito, vgrajeno prezračevanje ne deluje oziroma ni učinkovito. Propadanje opleskov, ometov instalacij, stavbnega pohištva ter nabiranje plesni povzroča za delo in obiskovalce nezdravo okolje, hkrati kazi videz stavbe.

Sanacijo nameravajo izvesti s stabilizacijo in injektiranjem na zidovih zgradbe v kletni etaži in vzhodni zidni konstrukciji v pritlični etaži. Za to bi potrebovali nekaj manj kot 200.000 evrov, od tega bi radi 46 odstotkov pokrili s sredstvi iz omenjenega javnega razpisa, preostalo pa bo prispeval občinski proračun.