Martin Luther je na zadnji oktobrski dan leta 1517 nadškofu v Mainzu in Magdeburgu ter škofu v Brandenburgu poslal 95 tez o odpustkih, ki bi morali biti po njegovem prepovedani. Vendar ni pričakoval, da bodo teze postale podlaga reformacije. Foto: Wikipedia
Martin Luther je na zadnji oktobrski dan leta 1517 nadškofu v Mainzu in Magdeburgu ter škofu v Brandenburgu poslal 95 tez o odpustkih, ki bi morali biti po njegovem prepovedani. Vendar ni pričakoval, da bodo teze postale podlaga reformacije. Foto: Wikipedia

Unescov svetovni register Memory of the World (slov. Spomin sveta) je svetovno digitalno omrežje, ki je namenjeno zaščiti in ohranitvi najpomembnejših dokumentov človeštva.

Dostop do dokumentov z novimi tehnologijami
Ta dokumentarna dediščina zajema dragocene knjige in unikate, rokopise, partiture, ob teh pa še slikovne, tonske in filmske dokumente. Cilj programa je torej zaščititi dokumentarne pričevalce izjemne vrednosti, ki so v arhivih, knjižnicah in muzejih po svetu ter tako omogočiti dostop z novimi informacijskimi tehnologijami.

Mejniki, ki so se uvrstili v register
Za tokratno vključitev je bilo nominiranih 88 dokumentov, od tega so jih sprejeti 47. Nemški dosje reformatorskega gibanja reformacije vključuje rokopise, pisma in izvirne tiskane izdaje spisov Martina Luthra. Med temi je tudi "plakat" njegovih slavnih 95 tez.

Prvi pisni viri navajajo, da naj bi jih nabil na vrata wittenberške cerkve oz. cerkva, vendar imajo zgodovinarji to domnevno pribijanja za legendo.

Na seznam so vključili tudi delo Johanna Sebastiana Bacha, ki velja za "mejnik v zgodovini glasbe", kot je ob nominaciji zapisala nemška komisija za Unesco. Med na novo vključenimi dokumenti najdemo še teološke spise Isaaca Newtona, korejske lesene tiskarske valje iz Konfucijevega časa in papirus, ki velja za najstarejšo knjigo v Evropi - Derveni Papyrus, ki so ga odkrili leta 1962.

Med tokratnimi kandidati je odbor strokovnjakov izbiral v Abu Dabiju med 4. in 6. oktobrom.