Kot je povedal Turšič, je žalosten, a hkrati vesel, ker so se v tem času vse oznake, s katerimi je opisal delovanje ministrstva za kulturo, od politikantska, birokratstva, manipulacij do pomanjkanja dialoga, po pogovorih z drugimi, ki so ga seznanili s podobnimi zgodbami, izkazale za resnične.
Obenem obnavlja svoje tri zahteve: odstop vodje direktorata za ustvarjalnost na ministrstvu za kulturo Biserke Močnik, ki je po njegovem prepričanju uničila Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT), in njen umik z vseh delovnih mest, na katerih je potrebno razumevanje umetnosti; preoblikovanje KSEVT-a iz občinskega v državni zavod; zvišanje sredstev državnega proračuna za kulturo na dva odstotka.
"Mi smo samo skušali preživeti in smo preživeli do 29. septembra 2015, nato je bilo konec," je povedal soustanovitelj KSEVT-a, ki se posveča raziskavam in razvijanju programov kulturalizacije vesolja ter ohranja spomin na pionirja vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga.
Podporo Turšiču je prišlo izkazat okoli 200 ljudi, zlasti mladih, pa tudi nekaj vidnejših imen iz kulture, največ iz pisateljskih vrst. Navzoč je bil tudi predsednik odbora DZ-ja za kulturo Dragan Matić, ki je povedal, da je za 14. oktober sklical nujno sejo, na kateri se nameravajo celovito seznaniti s problematiko KSEVT-a ter poiskati možne kratkoročne in dolgoročne rešitve za njegovo nadaljnje delovanje.
Stavke ne bo prekinil niti za izredno sejo
Na sejo je povabil tudi kabinet vlade, predsednika DZ-ja in državnega sveta ter nekdanje ministre za kulturo, ki so podprli kulturni center. Turšiča je zato pozval, naj vsaj do takrat prekine stavko, da bo lahko "povedal, kar je povedati treba". A je stavkajoči ostal pri svoji odločitvi, saj se, kot je dejal, pri njegovi prvi in tretji zahtevi, ki povzročata škodo, ni še nič premaknilo.
Premik v drugo fazo protesta
Kot je dodal njegov podpornik Jurij Krpan, se je po devetih dneh danes končala prva faza protesta, ki bi lahko obrodila rešitve, vendar se odgovorni niso zganili. Zdaj se začenja druga faza, s katero želijo nagovoriti čim več ljudi in sprožiti večji protest. Neposredno bodo pozvati tiste, ki imajo niti v rokah.
Društvo Asociacija pa je v pismu premierju Miru Cerarju Turšičevo gladovno stavko opredelilo kot "simptom izrednih razmer, v katerih se umetniki in kulturniki borijo le še za gola življenja", in ga prosilo za sestanek. A kot je na svojem blogu zapisal Turšič, so v Cerarjevem kabinetu odgovorili, da premier prihodnjih deset dni nima časa.
Ministrstvo za kulturo Turšiča pozvalo k prekinitvi stavke
Kot so sporočili z ministrstva za kulturo, so Mihi Turšiču danes predali pismo, v katerem ga prosijo, da prekine gladovno stavko, ker zanjo "ni nobenega utemeljenega razloga".
"Obžalujemo, da ministrstvo za kulturo ne more ugoditi vsem vašim zahtevam, saj lahko ravna izključno v skladu z zakonodajo, če ne želi zagrešiti kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev," so med drugim zapisali v pismu. Ker je KSEVT občinski javni zavod, je morebitna sprememba statusa javnega zavoda, kot tudi imenovanje novih organov javnega zavoda zadeva, ki se tiče občine kot ustanoviteljice, pišejo.
Glede povišanja sredstev za kulturo za 2 odstotka državnega proračuna, so zapisali, da si tudi sami to želijo in si za to tudi prizadevajo. "Letos nam je uspelo povišanje integralnih sredstev proračuna in pridobitev znatnih sredstev iz strukturnih skladov. Če želite bolj pripomoči k cilju povišanja sredstev za kulturo, vam predlagamo, da se kot del civilne družbe vključite v demokratične postopke dialoga s poslanci Državnega zbora RS. Vaše pomoči pri pridobivanju sredstev bomo veseli."
V pismu je ministrstvo poudarilo naklonjenost delovanju KSEVT-a na področju kulture. Kot je zapisalo, je bilo od februarja letos na ministrstvu 18 sestankov oziroma srečanj na temo njegovega finančnega poslovanja in programskih vsebin. Z vsem so seznanili tudi predsednika vlade. Ker je dejavnost KSEVT-a v večji meri vpeta na področja, ki jih pokrivata ministrstvi za izobraževanje znanost in šport ter gospodarski razvoj in tehnologijo, obstajajo možnosti za pridobitev sredstev tudi na njihovih razpisih. Občino Vitanje pa je ministrstvo pozvalo, da kot ustanoviteljica čim prej poskrbi za nemoteno delovanje zavoda, ki bo zagotovilo nemoteno poslovanje in uresničevanje poslanstva KSEVT-a.
O naklonjenosti do KSEVT, tako ministrstvo, priča podatek, da mu je lani namenilo 110.000 evrov in letos 25.000 evrov, hkrati pa je objavilo vrsto razpisov, na katere se zavod ni prijavil.
Podpora kulturnikov
Predtem je javno pismo podpore slovenskim oblastem že posredoval sindikat Glosa, ki jih je pozval, naj "dojamejo, da je stradanje pogumnega posameznika posledica stradanja celotne kulture". Turšičeve zahteve in "upravičen boj zoper kulturne oblasti in njihovo birokratsko aroganco" je podprlo tudi Združenje dramskih umetnikov Slovenije.
Solidarnost s Turšičem je izrazil tudi filozof Mladen Dolar v pismu, ki so ga prebrali v Moderni galeriji. V njem je izrazil začudenje, da ministrstvo za kulturo ni zmožno prepoznati, da sta KSEVT in njegov program v javnem nacionalnem interesu, ki si zasluži sredstva. "Videti je, da nič ni naši kulturi tako nevarnega in zanjo tako škodljivega, kot so naša ministrstva za kulturo," je med drugim zapisal.
S položajem Turšiča se je seznanil tudi premier Miro Cerar, ki gladovno stavko spremlja z zaskrbljenostjo. Kot so zapisali v kabinetu predsednika vlade, so Cerar, Bizjak Mlakarjeva in državni sekretar za kulturo Anton Peršak po daljšem pogovoru sklenili, da bo ministrstvo za kulturo k Turšiču poslalo svojega predstavnika, ki se bo pogovoril z njim in skušal najti skupni jezik pri tem, kako pomagati oz. rešiti problematiko.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje