Ocena novice: Vaša ocena:

Ocena 2,5 od 19 glasov Ocenite to novico!

Kučan je v svojem govoru spomnil na pritlehne domače zdrahe, praviloma obrnjene v preteklost, ki v slovenski javnosti izpodrivajo velike teme človeštva, ki tako ostajajo v ozadju.

	Odrekamo se udeležbi v skupnem premišljanju in naporu, da bi vanj in v oblikovanje rešitev prispevali svoj lasten premislek. Bomo mar znova narod zamudnikov?
Milan Kučan

VIDEO

30 let Kulturnega doma No...

Dodaj v

Tweet

Facebook

Milan Kučan o kulturi duha in narodovi identiteti

V Kulturnem domu v Novi Gorici je na včerajšnji proslavi kulturnega praznika Milan Kučan poudaril, da v kulturi skupaj z jezikom vidi temeljno obeležje in legitimacijo narodne identitete.

Bivši presednik republike jo prepoznava tudi v kulturi duha nacionalne skupnosti, kulturi besede in ubesedovanja, medsebojnih odnosih, kulturi ustvarjalnosti in inovativnosti, tenkočutnem utrjevanju vrednotne orientiranosti družbe. Gre za kulturo duha, ki je ne ustvarjajo samo umetniki, ampak vsi skupaj in vsak posebej, ko jo sprejemamo in zavračamo nekulturo.

Kdo bo dvignil glas za Makedonce?
Na Goriškem nadaljujejo tradicijo bogatega kulturnega življenja Primorcev. Ni ga moglo zatreti niti skoraj četrtstoletno italijansko surovo fašistično nasilje. Primorski ljudje so se oprijeli kulture v hudih časih, ko so jim ime in dostojanstvo poskušali vzeti "nosilci tisočletne rimske kulture". Danes se kulture, jezika in imena v stiski trdoživo oprijemajo Makedonci, ko jim eno in drugo oporekajo Grki z nerazumljivo zahtevo, da se odpovedo svoji nacionalni identiteti. Ob tem pa vsa evropska demokratična elita, zbrana v EU, molči. Molčala je tudi Slovenija, kljub svoji izkušnji, je opozoril Kučan.

Gospodarska ni edina kriza
Govornik je med drugim spomnil na porajanje nove kulture odgovornosti do človeštva, planeta, prihodnjih rodov ter očitno trdovratnost špekulativnega gospodarskega in finančnega sistema, ki povzročata krize, rušita socialno stabilnost, uničujeta okolje in izzivata čedalje več socialne bede in človeškega trpljenja. Ne gre le za razpad svetovnega finančnega sistema in recesijo, ki je tudi v Sloveniji povzročila socialno, gospodarsko in moralno opustošenje. Usihajo tudi naravni surovinski in energetski viri. Razmere terjajo ukrepanje.

Danes nobene od teh kriz ni mogoče več obravnavati ločeno, ker so preveč prepletene. Kot izhodišče za delovanje bomo morali sprejeti soodvisnost sveta in prepoznati svoj položaj "skupnosti v usodi". "Gre za naš skupni dom, ki ga lahko zavarujemo le s skupnimi močmi," je dodal Kučan.

Veljavni koncept varovanja mednarodne ureditve z načelom državne suverenosti in nevmešavanja v notranje zadeve kot najvišje vrednote dobiva vedno več omejitev, je prepričan Kučan. V mednarodnem pravu bo temeljno načelo nacionalne suverenosti potrebno nadgraditi z višjim načelom pravičnosti. Državna suverenost, vsaj kar zadeva človekove pravice in okolje, bo morala postati komplementarna s svetovno solidarnostjo.

Treba je videti preko lastnega plota
Kučan je spomnil še na pritlehne domače zdrahe, praviloma obrnjene v preteklost, medtem ko velike teme človeštva ostajajo v ozadju. "Odrekamo se udeležbi v skupnem premišljanju in naporu, da bi vanj in v oblikovanje rešitev prispevali svoj lasten premislek. Bomo mar znova narod zamudnikov," se je vprašal. "Kaže se ob tem zamisliti, da ne bi bilo potrebno kakšnemu novemu Prešernu kdaj v prihodnosti ponoviti njegovih verzov: 'Slovenec že mori Slovenca brata, kako strašna slepota je človeka'," je k razmisleku pozval Kučan.

Ob meji je pomen varovanja slovenščine še večji
Župan Nove Gorice Mirko Brulc pa je v svojem govoru poudaril izjemen pomen kulturnih ustanov ob meji. "Tukaj ob meji je dejavnost kulturnega doma, gledališča, knjižnice, izobraževalnih ustanov izjemnega pomena. V mestni občini posebno skrb namenjamo vsem tem institucijam, kajti zavedamo se, da je ohranjanje slovenskega jezika ob tako velikih narodih, kot sta romanski in germanski, naša pomembna naloga, in mislim, da smo uspešni," je dejal.