Vaša ocena: 
Ocena 2,7 od 15 glasov
Ocenite to novico!
"EPK je dogodek, ki bo Maribor letos prekvasil s kulturo in z ustvarjalnostjo. Upam, da bo mesto tudi po tem letu ohranilo drugačen značaj," je povedal minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk ob obisku zavoda Maribor 2012.
Turk je podprl delovanje zavoda tudi po koncu projekta EPK-ja, saj poudarja, da je vodstvu zavoda uspelo vzpostaviti kulturno vozlišče, ki prej ni obstajalo: "Tukaj se je zbrala neka skupina, neka energija, neko znanje, ki bi ga bilo škoda pozabiti."
Prelom z industrijsko preteklostjo
"Mariboru se dokončno dogaja prelom z industrijsko postindustrijsko preteklostjo in prihaja v obdobje, ko bo mesto ustvarjalnosti, mesto znanja, mesto izobraževanja. Mislim, da ko bomo iskali letnico v zgodovini, kdaj je Maribor to postal, kdaj se je ta prelom zgodil, bomo govorili o letu 2012, ko je bil tukaj EPK. To ni EPK nekih presežkov, ki bi se ga spomnili po tem, da so sem prišla vrhunska imena, za katerimi so ostali plakati in zanimive slike iz družabne kronike, morda veliki stroški. To je cel kup drobnih dogodkov, ki dejansko spreminjajo tkivo mesta. To se mi zdi najbolj pozitivno pri EPK-ju in njegovem značaju," je povedal minister Turk, osrednja točka njegovega obiska v podravski regiji pa je bila seznanitev s potekom dogajanj v okviru Evropske prestolnice kulture (EPK).
Ocena opravljenega dela je po mnenju prirediteljev nadvse pozitivna in s to oceno je soglašal tudi minister dr. Turk, ki je poudaril predvsem vpetost zavoda Maribor 2012 v mestno tkivo, njegovo povezanost z obstoječimi kulturnimi ustanovami in razmišljanje v smislu regije, torej ne samo o mestu. Podatki o živahnosti trgovske in gostinske dejavnosti, pa tudi o precejšnjem povečanju števila prenočitev v hotelih, vzbujajo optimizem, sporočajo iz ministrstva o Turkovem obisku.
Širčina zamisel ni več aktualna
O prihodnosti zavoda Maribor 2012 Turk meni, da bi bilo treba po koncu EPK-ja izkoristiti znanje in izkušnje iz tega projekta, vendar mora o tem odločiti občina in ne država: "To morajo biti avtentični lokalni interesi. Interesi pomenijo tudi, da si pripravljen stvar v največji meri financirati. S tujim, državnim denarjem bi marsikdo delal marsikaj." Zamisel, ki jo je omenjala prejšnja ministrica za kulturo Majda Širca, da se zavod po letu 2012 prelevi v agencijo za kulturno promocijo, očitno ni več aktualna, saj Turk, kot je dejal, teh načrtov ne pozna. Je pa pojasnil, zakaj so na ministrstvu zahtevali nov razpis za gradnjo Umetnostne galerije Maribor (UGM), s čimer se bo gradnja še dodatno zavlekla.
"Umetnostna galerija ima vso našo podporo. Uradniki imajo nalogo, da naredijo vse, da se Mariboru pomaga, da zloži dokumentacijo na način, ki je primeren in legalen za koriščenje evropskih sredstev," je pojasnil. Sporna je torej umestitev galerije v načrtovano Mariborsko kulturno središče Maks. "Mi ne moremo evropskih sredstev vlagati v objekte, ki niso v javni lasti. Ne moremo financirati gradnje v zasebnem objektu," je še povedal minister.
Želel bi, da bi držalo kaj praviš, namreč, da bi bluzil. A, žal ne. Slogan Živa dvorišča je celo napisan na mestnih pločnikih. Živih dvorišč je v centru Maribora veliko.
Še to: kultura ni bila nikoli množična. Taka je postala v zadnjem času, ko se je komercializirala. Ko postane komercialna, se mora prilagoditi povprečni ravni državljanov. In ko se, to ni več kultura, ampak samo povzemanje trenutnega stanja, ne pa dvigovanje miselnih tokov prebivalcev na malo višjo raven.
Za nekatere je kulturni dogodek tudi popivanje na Lentu ! Ali kot ga nekateri imenujemo ; Festival piva in čevapov !
Nastopajoči smo imeli od tega le slabo obiskane koncerte brez ene pametne promocije, plakatov, itd. in organizacijo na podnu.
Ampak kot rečeno upam, da ni vse tako črno, ker sem iz Ljubljane in drugih prireditev nisem videl.
Poznam tole http://www.ziva-dvorisca.si/predstavitev/ in sem šel pogledat, sam tolk mirno in meščansko, ko je na teh Živih Dvoriščih še nisem videl v Mariboru. Enkrat smo pekli kostanje (pravi piknik ob ognju! s kitaro sredi maribora), gledali senčno gledališče, luktovno pantomimo in serenade s kitaro.
Šhit ko ni blo nič za pit.
S stanovalci je pa zmenjeno, nekateri celo zravn sodelujejo. Tak da ...bluziš.
Turk ima prav, ko pravi, da se je spremenilo tkivo Maribora, vendar ne v takem pozitivnem pomenu, kot je mislil on. Izjemno slabo je, da Maribor izgublja še tisto malega meščanstva, ki ga je imelo, vanj pa se preseljujejo ljudje, ki z žlahtmim meščanstvom nimajo nobene povezave. Nadalje, presežek prireditev, še posebej izjemno hrupni Lent, so povzročili, da v okolici prireditvenega prostora praktično ni več stalnih prebivalcev ali pa se ti zaradi nevzdržnih razmer za dobra dva tedna izselijo k sorodnikom. Ker se je Lent preselil praktično na vso površino Maribora, prireditve pa trajajo do jutranjih ur, je hrupnost, razgajanje in popivanje nekaj vsakdanjega.
V centru mesta rastejo lokali kot gobe po dežju, menda je celo trend, da se uporabi čim več dvorišč za zabavo in popivanje in temu trendu tam pravijo "Živa dvorišča". Posledice tega "kulturnega dogajanja" so, da so prenekaterega meščana spravili ob živce in ga celo prisilili, da je stanovanje prodal za bogatelo, ker zaradi nenehnega hrupa ni mogel več normalno bivati v stanovanjih.
Skratka, veliko trendov, ki se danes dogajajo je izrazito negativnih, pa čeprav bi nekritičen opazovalec trdil, da je vse lepo in prav. Ironično je, da od vsega tega dogajanja imajo meščani še najmanj dobiti.
Povprašajte ljudi ,kaj jim pomeni EPK ?