Vaša ocena: 
Ocena 3,7 od 25 glasov
Ocenite to novico!
Žiga Turk se je v Pragi na povabilo predsednika Češke republike Vaclava Klausa udeležil slovesnega odprtja južnih vrtov gradu Hradčani, uradne rezidence predsednika republike, ki so jih v celoti obnovili po načrtih slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika.
Slovenski minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je skupaj s češkim predsednikom prerezal trak ob uradnem odprtju vrtov. Klaus je v nagovoru pozdravil ministra Turka kot človeka, ki nadaljuje dobre stike med Češko in Slovenijo, ki jih je tako globoko s svojim delom zarisal Plečnik.
Natančno sledili Plečnikovim načrtom
Pred predsednikom je o vrtovih govoril Ivo Velisek, upravnik gradu Hradčani. Med drugim je dejal, da ti vrtovi niso bili nikoli popolnoma dokončani, zato so bili precej zapuščeni. Z ureditvijo vrtov je opravljeno zelo veliko delo, pravzaprav največje, ki ga je predsednik Vaclav Klaus opravil v svojem drugem mandatu. Vrtove je dal urediti natančno po načrtih, ki jih je zarisal Plečnik.
Nova sta le hidravlika in osvetlitev, ker se je od takrat, ko je Plečnik izdelal načrte, spremenila tehnologija. Južni vrtovi ob gradu Hradčani so dolgi 550 metrov, odlikuje pa jih harmonija travnikov, grmovnic in dreves, je še dejal Velisek.
Na Plečnikovem stadionu "drugačno rastlinstvo"
V izjavi za medije po otvoritvi je minister Turk dejal, da je zelo vesel, da Češka tako vrednoti Plečnika. To še enkrat dokazuje, da moramo skupaj skrbeti za njegovo dediščino, je prepričan.
"Velika žalost pa je, da medtem ko je po eni strani tu, v Pragi, tako lepo urejen vrt, na Plečnikovem stadionu v Ljubljani raste drugačno rastlinstvo." Po odprtju si je minister v spremstvu predstavnikov predsedstva Češke republike ogledal grad in vrtove s posebnim poudarkom na Plečnikovi dediščini.
Cerkev, kakršne v Srednji Evropi ne najdemo
V torek si je minister Turk ogledal Plečnikovo cerkev Srca Jezusovega v praški četrti Vinohradi. Cerkev, za katero je Plečnik načrt izdelal brezplačno, je za Češko simbolnega pomena, saj so temeljni kamen položili 28. oktobra 1928, na 10. obletnico ustanovitve Češkoslovaške republike. Nalogo za izdelavo načrta je Plečniku zaupal sam predsednik Thomas Masaryk, ki ni bil zadovoljen z izdelki, ki so ga najboljši češki arhitekti predložili na razpisu za pripravo načrta.
Cerkev je svojevrstna arhitektura, kakršne ne najdemo v Srednji Evropi, in spominja na rimsko baziliko sv. Klimenta. Pri zasnovi in gradnji je Plečnik uvajal nove prvine, ki jih arhitektura tistega časa ni poznala, in zato je ta cerkev res pomembna posebnost. Turk, ki si je v spremstvu župnika ogledal tudi kripto in se povzpel na streho cerkve in na cerkveni stolp, je poudaril, da gre za biser, ki bi ga bilo vredno zaščititi tudi z vpisom na seznam Unescove svetovne dediščine.
Jasno da ga, saj je Plečnik eden največjih arhitektov... Zato tudi pravimo, da je Ljubljana najlepše mesto. Srčno pa upam, da je ne bo Janković popolnoma spremenil v parkirišče.
Ko je bil predsednik Kučan, ni hodil na obiske na tujino, pa tudi k njemu ni na obisk prišel nihče razen predsednika Belorusije Lukašenka.
Bogu hvala so ti komunistični časi vsaj delno že za nami.
Boga baje ni. Tudi Plečnika ni.
Štadion razpada;
cerkev v Črni vasi razpada;
NUK zamaka.
itd.
Tako pri nas vrednotimo Plečnika.
Kaj ima sploh tvoj post za opravit s to temo???
Priporočam čimprejšnji obisk primerne strokovne pomoči.
Antikomunist
Po drugi strani je arhitekt Koželj naredil ogromno za ohranitev Plečnikove dediščine (čeprav mi je ZJ odvraten ima tudi nekaj zaslug zraven). Predlagam Koželju in MOLu da tržijo Plečnika kot to počnejo v Salzburgu z Mozartom. Vso Plečnikovo arhitekturo ponoči dodatno osvetliti, izšolati vodiče samo za Plečnika, prodajati pomanjšane moštrance in kelihe, zlate in srebrne, notranjo opremo, mizarjem podeliti patent za Plečnikovo notranjo opremo, itd, itd.
Ljubljana bi morala postati Plečnikovo mesto, tudi urbanistično in idejno, kot vodilo neke arhitekture. Ali drugače, če sam sebe ne hvališ, te drugi ne bodo.
Bravo Turk!