Zbirka je razkropljena po javnem in poslovnem delu banke. Foto: Arhiv RTV SLO
Zbirka je razkropljena po javnem in poslovnem delu banke. Foto: Arhiv RTV SLO
NLB
Umetniško zbirko je zasnoval Stane Bernik. Foto: Arhiv RTV SLO
Država se je za privatizacijo NLB-ja zavezala leta 2013 v zameno za soglasje Evropske komisije k sanaciji banke z državno pomočjo. Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci

zbirka ostaja v lasti NLB-ja, poleg tega mora ostati celota in ne sme zapustiti države brez dovoljenja ministrstva.

Minister pravi, da je takoj po nastopu mandata začel dialog z odgovornimi v NLB-ju, da bi našli rešitev za zbirko. NLB je označil kot zelo skrbnega lastnika, "ki si je že od leta 2016 prizadeval za ureditev zbirke, a na žalost ni našel pravega sogovornika v državi".

"Smo v zelo občutljivem obdobju, NLB se prodaja in ministrstvu ni bil interes, da bi škodilo, zaviralo ali zakompliciralo prodajo," je na tiskovni konferenci povedal minister. Namen sodelovanja je bil predvsem zaščita zbirke, zato se je odločil, da na formalno pobudo NLB-ja zbirko uvrsti v nacionalno bogastvo. Gre za formalno zaščito, po kateri ostane zbirka kot taka v lasti NLB-ja. Ne sme se prodati po kosih, ampak samo v celoti, prav tako ne sme biti "odtujena iz države s prodajo ali tudi kot eksponat za razstavo" brez dovoljenja ministra za kulturo, je še povedal Prešiček.

V načrtih muzej slovenskega bančništva
Minister napoveduje, da NLB načrtuje muzej slovenskega bančništva v prostorih Mestne hranilnice na Čopovi ulici. Tam bi bila na ogled zbirka, ki je zdaj v poslovnih prostorih NLB-ja in pisarnah.

Zbirka NLB-ja obsega 2.294 likovnih del in 315 bančnih predmetov in ima po ministrovem prepričanju simbolno moč, saj kaže, kako je neki gospodarski subjekt skozi leta vlagal v kulturo ter pripomogel k njenemu razvoju. Banka je s tem hkrati pokazala, da ji je umetnost pomembna. Tovrstnih zbirk na Slovenskem sicer ni veliko.

Cilj je, da se ohrani celovitost zbirke
Vsa dela v zbirki sicer niso enako pomembna, pravi minister, vendar zbirke niso hoteli ločiti "na pomembna dela, malo manj pomembna dela ali celo ne preveč pomembna dela". Cilj je bil zbirko ohraniti kot celoto. Ob tem je izrazil željo, da bi NLB, ki je to umetniško zbirko ustvarjala 120 let in ki zadnjih nekaj let ni več odkupovala umetniških del, morda znova začela kupovati umetnine in sestavljati novo zbirko.

V tujino v primeru promocije
Vrednost zbirke je bila ocenjena na 1,8 milijona evrov, a gre po ministrovih besedah za staro oceno. Strokovne službe bodo zdaj vnovič pregledale katalog del in podale oceno. Da bi zbirka zapustila državo, bodo na ministrstvu dovolili takrat, ko bo šlo ali za promocijo same zbirke ali pa promocijo pomembnosti, ki jo je NLB dal zbiranju umetnin. "V tem primeru bomo vsekakor dovolili, da se zbirka pokaže tudi zunaj Slovenije," je dodal.

Umetniška zbirka NLB je bila ustanovljena leta 1999 z namenom, da se uredi in ovrednoti obstoječi fond likovnih del banke ter da se ga postopno strokovno izpopolni. Strokovna komisija pod vodstvom Staneta Bernika je prvih deset let zbirko dopolnjevala s ključnimi deli priznanih slovenskih avtorjev.

V njej so s svojimi deli med drugim zastopani Stojan Batič, Nikolaj Beer, Mirsad Begić, Emerik Bernard, Janez Boljka, Jože Ciuha, Sandi Červek, Lojze Dolinar, Boštjan Drinovec, Maksim Gaspari, Alenka Gerlovič, Gustav Gnamuš, Herman Gvardjančič, Zdenko Huzjan, skupina Irwin, Božidar Jakac, Rihard Jakopič, Matija Jama, Zdenko Kalin, Žiga Kariž, Metka Krašovec, Tone Lapajne, France Mihelič, Zoran Mušič, Štefan Planinc, Arjan Pregl, Mojca Smerdu, Slavko Tihec, Drago Tršar, Sašo Vrabič in Zdenka Žido.