Do zdaj je bilo znanih le deset pisem, ki jih je Pablo Picasso poslal tedaj svojemu najboljšemu prijatelju, pred kratkim je zbirko dopolnilo še eno. Pismo, ki je danes sicer v zasebni lasti, so predstavili v Muzeju lepih umetnosti v mestu Quimper v zahodni Franciji.
Španski umetnik pismo začenja z besedami "moj dragi Max", sklepa pa s podpisom "tvoj brat Picasso". Po besedah direktorja muzeja Ambroiseja Guillaumeja kaže zapis tesne vezi med španskim mojstrom in Jacobom.
Pismo, ki ga je Picasso v polomljeni francoščini napisal med bivanjem v Barceloni, je dragocen dokument za spoznavanje umetnikovega življenja. V njem med drugim jasno razberemo njegovo željo po vrnitvi v Pariz, tedanje umetniško središče, kjer so živeli skoraj vsi ključni ustvarjalci zgodnjega 20. stoletja. Umetnikovo pisanje dopolnjujejo tudi risbe njegovega t. i. modrega obdobja, ki se je nato prek rožnatega prevesilo v prevratniške kubistične podvige.
Leta, ki so vodila do prelomnega kubizma
Picasso je bil z Georgesom Braqueom glavni predstavnik te prelomne smeri moderne umetnosti. Umetnik, ki si je zagotovil mesto enega najbolj cenjenih ustvarjalcev 20. stoletja, se je rodil leta 1881 v Malagi. Študiral je v Barceloni in Madridu, od leta 1904 je živel in delal v Parizu. Po drugi svetovni vojni se je preselil v Vallavis na Azurni obali, kjer se je začel posvečati keramiki.
Začel je v realistični maniri (1895-1901), sledilo je modro obdobje s slikama La vie in Stari kitarist. Rožnato obdobje (1904-1906) zaznamujeta sliki La toilette in Gertrude Stein, v obdobju kubizma (1906-1925) so nastale slike Avignonske gospodične, Sedeči akt, Aficionado in Harlekin ter kolaži. Sledilo je obdobje neoklasicizma z elementi nadrealizma od 1925 do 1945, v katerem je denimo nastala slika Ples, nato pa čas intenzivnega ukvarjanja z grafiko, kiparstvom in keramiko. Likovni velikan, nič manj znan po svojem turbulentnem zasebnem življenju, je umrl 8. aprila 1973 v Mouginsu.