Picasso je pismo napisal leta 1903, ko je bil v Barceloni, pisanje pa ponuja dober vpogled v umetnikovo življenje. Iz njega je razvidna tudi Picassova želja, da bi se vrnil v Pariz. Foto: EPA
Picasso je pismo napisal leta 1903, ko je bil v Barceloni, pisanje pa ponuja dober vpogled v umetnikovo življenje. Iz njega je razvidna tudi Picassova želja, da bi se vrnil v Pariz. Foto: EPA
Pismo, ki ga je Picasso pisal svojemu prijatelju, francoskemu pesniku Maxu Jacobu in ki je sicer danes v zasebni lasti, dopolnjujejo risbe.
Pismo, ki ga je Picasso pisal svojemu prijatelju, francoskemu pesniku Maxu Jacobu, je sicer danes v zasebni lasti, dopolnjujejo pa ga tudi risbe. Foto: Musee des beaux-arts de Quimper

Do zdaj je bilo znanih le deset pisem, ki jih je Pablo Picasso poslal tedaj svojemu najboljšemu prijatelju, pred kratkim je zbirko dopolnilo še eno. Pismo, ki je danes sicer v zasebni lasti, so predstavili v Muzeju lepih umetnosti v mestu Quimper v zahodni Franciji.
Španski umetnik pismo začenja z besedami "moj dragi Max", sklepa pa s podpisom "tvoj brat Picasso". Po besedah direktorja muzeja Ambroiseja Guillaumeja kaže zapis tesne vezi med španskim mojstrom in Jacobom.
Pismo, ki ga je Picasso v polomljeni francoščini napisal med bivanjem v Barceloni, je dragocen dokument za spoznavanje umetnikovega življenja. V njem med drugim jasno razberemo njegovo željo po vrnitvi v Pariz, tedanje umetniško središče, kjer so živeli skoraj vsi ključni ustvarjalci zgodnjega 20. stoletja. Umetnikovo pisanje dopolnjujejo tudi risbe njegovega t. i. modrega obdobja, ki se je nato prek rožnatega prevesilo v prevratniške kubistične podvige.
Leta, ki so vodila do prelomnega kubizma
Picasso je bil z Georgesom Braqueom glavni predstavnik te prelomne smeri moderne umetnosti. Umetnik, ki si je zagotovil mesto enega najbolj cenjenih ustvarjalcev 20. stoletja, se je rodil leta 1881 v Malagi. Študiral je v Barceloni in Madridu, od leta 1904 je živel in delal v Parizu. Po drugi svetovni vojni se je preselil v Vallavis na Azurni obali, kjer se je začel posvečati keramiki.
Začel je v realistični maniri (1895-1901), sledilo je modro obdobje s slikama La vie in Stari kitarist. Rožnato obdobje (1904-1906) zaznamujeta sliki La toilette in Gertrude Stein, v obdobju kubizma (1906-1925) so nastale slike Avignonske gospodične, Sedeči akt, Aficionado in Harlekin ter kolaži. Sledilo je obdobje neoklasicizma z elementi nadrealizma od 1925 do 1945, v katerem je denimo nastala slika Ples, nato pa čas intenzivnega ukvarjanja z grafiko, kiparstvom in keramiko. Likovni velikan, nič manj znan po svojem turbulentnem zasebnem življenju, je umrl 8. aprila 1973 v Mouginsu.