Italijanska policija je razkrinkala, kot so sami opisali,
Italijanska policija je razkrinkala, kot so sami opisali, "dobro strukturiran sistem" kraje potnikom na letališču. Foto: AP
Ugo Attardi
Ugo Attardi je bil italijanski slikar, kipar in pisatelj, ki je umrl leta 2006. Eden izmed njegovih kipov stoji tudi v newyorškem Battery Parku.

Med ukradenimi umetninami sta bili tudi dve dragoceni platni sodobnih italijanskih umetnikov Uga Attardija in Renata Guttusa, ki sta skupaj vredni približno 50 tisoč evrov.

Po besedah policije je "letališka tolpa" izvajala usklajeno operacijo: umetnine so ukradli tako, da so se delali, da jih bodo potnikom pomagali odnesti na zbirno točko za predimenzionirane kose prtljage. Ko so imeli kos v rokah, so ga odnesli na vnaprej določeno "varno točko", kjer je počakal na prodajo na črnem trgu. "Ker so nosili uniformo letališča, so potnike z lahkoto prepričali, da so njihovi nameni pošteni," je državna policija tik pred novim letom zapisala v izjavi za javnost.

"Žrtve prevare so šele veliko prepozno ugotovile, da je nekaj narobe, tako da so imeli storilci dovolj časa, da ukradeno robo skrijejo."

Več umetniških platen, ki so pripadala potnikom v tranzitu, so policisti našli pri letaliških čistilcih; preiskovalci zdaj iščejo njihove prave lastnike oz. destinacije, kamor so bile slike pred krajo namenjene. Menda je bilo najdenih tudi več slik, ki pripadajo "pomembni umetniški galeriji v Rimu".

Trenutno uradna obtožba grozi dvema osumljencema, je potrdila mejna policija. Italijanski mediji sicer že pišejo, da je zelo verjetno, da sta delala po naročilu.

Kako Italijani varujejo svojo umetnost?
Vest o preiskavi je sicer prišla na dan kakšen mesec po tem, ko je Italijo pretresla novica o "eni najresnejših tatvin v zgodovini": iz muzeja Castelvecchio v Veroni so trije oboroženi roparji v dramatičnem ropu odnesli 17 umetnin, ki so bile skupaj vredne približno 15 milijonov evrov.

Ugledni umetnostni zgodovinar Tomaso Montanari je takrat za La Repubblico zapisal, da je popolnoma "nepredstavljivo", da je celoten muzej varoval "en sam oborožen zasebni čuvaj, kot da gre za supermarket". Krivca je v svojem eseju našel v "neusmiljenih" varčevalnih rezih, obenem pa pozval k višjim kaznim za tatove umetnosti.