"Pričakovanja so bila velika in Slovenci so na njih odgovorili," je povedal glavni koordinator dražb pri Stadionu Nedir Princival, ki je dražbo označil za zelo uspešno.
Zanimanje za slovensko umetnost je
Kot je za Televizijo Slovenija poročala Mirjam Muženič, je dražba pritegnila tudi rojake s Tržaškega, ki so bili zadovoljni z navdušenjem nad slovenskimi slikarji. Po besedah Igorja Gabrovca, podpredsednika parlamenta Furlanije - Julijske krajine, to pomeni, da za slovensko umetnost še vedno vlada veliko zanimanje tako v Trstu kot širšem prostoru.
Na dražbi je bilo ponujenih okoli 130 del, od tega sto del slovenskih avtorjev. Po Princivalovih besedah niso prodali vsega, kar je normalno za vsako dražbo, okoli sto del pa je bilo prodanih bolj ali manj v skladu z zastavljenimi cenami. Nekatere bodo del zasebnih zbirk, druge pa na ogled v javnih ustanovah.
Udeležba slovenskih muzejev slaba
Dražbe se je udeležilo okoli 150 ljudi in so zato morali nekateri dogajanje spremljati stoje. Princival je povedal, da je bila večina del prodanih v Slovenijo, morda zgolj pet ali šest primerkov drugam. Kot je dodal, je bila udeležba slovenskih muzejev na petkovi dražbi slaba, ni pa imel podatka, ali je kdo kaj kupil. Večinoma so dela pokupili posamezniki, med kupci je bila tudi kakšna galerija.

Narodna galerija dopolnila zbirko
Pred dražbo so v Moderni in Narodni galeriji povedali, da se dražbe ne bosta udeležili, saj za nakup novih del trenutno nimajo na voljo ne namenskih ne interventnih sredstev. Kljub temu je Narodni galeriji uspelo opraviti nakup treh del. Kot je povedala direktorica galerije Barbara Jaki, so kupili zgodnji Mušičev portret žene Ide, njegov avtoportret in Dekle v profilu Elde Piščanec. Pripravili bodo tudi retrospektivno razstavo njenih slik, maja prihodnje leto pa stalno zbirko Mušičevih del, darilo nečakinje Vande, je poročala Muženičeva.
Državni muzeji in galerije z omejenimi sredstvi za nakupe
Na ministrstvu za kulturo so bili z dražbo seznanjeni in prepričani so, da bi na dražbi ponujena dela vsekakor sodila v zbirke državnih muzejev in galerij. Dodali so, da so muzeji in galerije za leto 2016 že oddali svoje programe in nameravane odkupe, vendar ima ministrstvo za kulturo omejena sredstva tako za redne kot za izredne nakupe. Si bo pa ministrstvo v prihodnje prizadevalo, da bi v ta namen pridobili dodatna sredstva.
Višina izkupička blizu ocenjeni vrednosti zbirke
Najvišjo ceno je dosegla slika Kozolca (V Gerajtah) Ivana Groharja iz leta 1908, katere izklicna cena je bila 50.000 evrov, prodana pa je bila v Slovenijo za 91.000 evrov.
Večina na dražbi ponujenih del je bila iz zbirke podjetnika in zbiralca Vanje Lokarja. Celotna zbirka je bila ocenjena na okoli 800.000 evrov. Princival je bil skrivnosten glede izkupička dražbe, a je dejal, da se je končna številka, čeprav niso prodali vsega, vrtela okoli omenjenega zneska.