Bodeča neža sezone 2017/2018 je pripadla Boštjanu M. Zupančiču, nekdanjemu ustavnemu sodniku in sodniku na ESČP. Foto: BoBo
Bodeča neža sezone 2017/2018 je pripadla Boštjanu M. Zupančiču, nekdanjemu ustavnemu sodniku in sodniku na ESČP. Foto: BoBo

Simone Veil je bila travmatizirana ženska, ki je preživela koncentracijska taborišča. Nihče ne govori o tem, kako so te travme povzročile, da je postala "mati vseh abortusov". Zaradi njene zakonodajne pobude, medtem ko je bila francoska ministrica za "zdravje", je bilo in je še milijonom otrok odtegnjena pravica do pravne subjektivitete. Tem nerojenim otrokom, pravnim subjektom kot še nerojenim (nascituri) od Rimskega prava, je še naprej odtegnjena pravica do življenja, ki bi morala izhajati iz 2. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. Mediji jo slavijo celo posthumno, medtem ko bi jo bilo treba obsoditi kot največjo morilko vseh časov.

Boštjan M. Zupančič

V sredo sta v klubu Gromka na Metelkovi uredništvo spletnega portala spol.si in kolektiv Rdeče zore razglasila nagrado bodeča neža. Glasovanje za nagrado bodeča neža je potekalo v živo na dogodku, med nominiranimi so bile izjave upokojenega uslužbenca ministrstva za zdravje in predsednika stranke LDS Luja Šproharja, novinarja in voditelja Odmevov Slavka Bobovnika, antropologinje Vesne V. Godina, nekdanjega ustavnega sodnika in sodnika na ESČP-ju Boštjana M. Zupančiča in duhovnega pomočnika v ljubljanski stolnici in voditelja priprave na zakon v nadškofiji Milana Knepa. Lani je nečastno nagrado prejela Angelca Likovič.

Bodečo nežo je dobil za izjavo o "materi vseh abortusov"
Boštjan M. Zupančič je najbolj "bodečo" izjavo objavil na svojem računu na Facebooku, 30. junija 2017. Zapisal je: "Simone Veil je bila travmatizirana ženska, ki je preživela koncentracijska taborišča. Nihče ne govori o tem, kako so te travme povzročile, da je postala "mati vseh abortusov". Zaradi njene zakonodajne pobude, medtem ko je bila francoska ministrica za "zdravje", je bilo in je še milijonom otrok odtegnjena pravica do pravne subjektivitete. Tem nerojenim otrokom, pravnim subjektom kot še nerojenim (nascituri) od Rimskega prava, je še naprej odtegnjena pravica do življenja, ki bi morala izhajati iz 2. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. Mediji jo slavijo celo posthumno, medtem ko bi jo bilo treba obsoditi kot največjo morilko vseh časov." Boštjan M. Zupančič

Na njegovo objavo na Facebooku so se že kmalu odzvali antropologinja dr. Svetlana Slapšak in v Judovskem kulturnem centru.

Svetlana Slapšak je za Večer povedala: "Človek, ki je sedel v instituciji, ki je ne bi bilo brez Simone Veil in njene evropske politike, je napadel človekove pravice (in pravice žensk so izrecno opredeljene kot take od leta 1997) in številne ustave, med njimi tudi slovensko." Judovski kulturni center pa je podal javno izjavo na Zupančičevo objavo: "Ekstremna stališča Boštjana M. Zupančiča glede pravice žensk do odločanja o lastnem telesu kažejo na porazno mizoginijo in nespoštovanje dejstva, da so ženske pravice človekove pravice, ki ga je povezal še s perverznim izkrivljanjem izkušnje preživelih nacizma in holokavsta."

S podelitvijo odprt festival Rdeče zore
S podelitvijo bodeče neže in burleskno-kabarejskim nastopom slovenskega kolektiva Fem TV so na predvečer dneva žensk odprli 19. mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore. Kolektiv Rdeče zore in uredništvo spletnega portala spol.si letos šestič podeljujeta bodečo nežo javni osebi, ki je v preteklem letu napadla, ponižala in žalila druge na podlagi spola, spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete.

Simone Veil je bila travmatizirana ženska, ki je preživela koncentracijska taborišča. Nihče ne govori o tem, kako so te travme povzročile, da je postala "mati vseh abortusov". Zaradi njene zakonodajne pobude, medtem ko je bila francoska ministrica za "zdravje", je bilo in je še milijonom otrok odtegnjena pravica do pravne subjektivitete. Tem nerojenim otrokom, pravnim subjektom kot še nerojenim (nascituri) od Rimskega prava, je še naprej odtegnjena pravica do življenja, ki bi morala izhajati iz 2. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. Mediji jo slavijo celo posthumno, medtem ko bi jo bilo treba obsoditi kot največjo morilko vseh časov.

Boštjan M. Zupančič