Vaša ocena: 
Ocena 4,1 od 11 glasov
Ocenite to novico!
| Danes sta opij za ljudstvo televizija in internet, ki ponujata videz, ne pa vsebine in morda prihaja res do poskusa ustvarjanja tehnološke skupnosti oziroma totalnega množičnega reševanja človeškega bivanja. | ||
| Drago Jančar | ||
| Srečno življenje je tudi tisto življenje, ki označuje pripadnost neki skupnosti ter je sposobno sprejeti drugega in drugačnega, pa tudi lastno nepopolnost, nebogljenost in majhnost. | ||
| Mateja Pevec Rozman | ||
V parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu so se s predavanjem Draga Jančarja sklenili 45. študijski dnevi Draga 2010.
S spominom na svarilo nemškega književnika Güntherja Grassa pred umikanjem literata v zasebno distanco je pisatelj med drugim opozoril na pomembno družbeno vlogo književnikov v slovenski zgodovini, tudi polpretekli, kot na primer med procesom demokratizacije in osamosvajanja. Ob tem se je vprašal, ali v demokraciji in kapitalizmu res ni več prostora za angažma.
Sam meni, da so se Slovenije polastili "kapitalski povzpetneži". Stališča pisatelja nihče noče razumeti, povsod se naleti na manihejska stališča in tudi literature se je polastila želja po hitrem uspehu brez estetskega napora, razmišljanja o etičnih in filozofskih vprašanjih ter tolerantne zavesti za strah in nemir človeka.
Jančar opaža, da sta danes opij za ljudstvo televizija in splet, ki ponujata videz, ne pa vsebine. Morda res prihaja do poskusa ustvarjanja tehnološke skupnosti oziroma totalnega množičnega reševanja človeškega bivanja, še pravi in opozarja, da če literatura tega ne bo razumela, se bo znašla v idiotizmu. Zaradi tega si bosta morali kultura in literatura znova postaviti visoke kriterije ter se izogniti banalizaciji in relativizaciji vrednot.
Pisatelju ostajajo vztrajanje, poglobljeno delo v samoti in angažiranje v javnosti, treba bo ponovno obuditi Camusovega Upornega človeka, saj to dela literaturo zanimivo, je skenil Jančar.
Boris Pahor: Pozablja se na vprašanje položaja Slovencev zunaj meja države
Med razpravo se je Dragu Jančarju pridružil tržaški pisatelj Boris Pahor, ki je med drugim opozoril, da slovenska država v Evropi ni nikoli skušala predstaviti trpljenja Slovencev pod fašizmom in italijanskih vojnih zločinov oziroma, kako je slovenski narod skozi zgodovino preživel na podlagi svojega književnega bogastva. Pozabilo se je tudi na nacionalnost. Niti v slovenski himni niso omenjeni Slovenci in tudi glavnina slovenskih pesnikov in pisateljev je ostala gluha za vprašanje položaja Slovencev zunaj meja Slovenije. Zato mora angažma priti v današnjo slovensko zavest in družbo, ki je gnila, še razmišlja tržaški pisatelj.
Mateja Pevec Rozman: Ne smemo zavreči moralnih tradicij
V dopoldanskih urah je v okviru programa Drage teologinja in filozofinja Mateja Pevec Rozman spregovorila o etiki in sodobnem človeku. Razmišljala je o tem, kaj vodi v srečno življenje v postmodernem času, ki ga zaznamujejo individualizem, relativizem in pluralizem, pri čemer je poudarila pomen etičnosti oziroma etike vrline.
Pevec Rozman meni, da človek ne bi smel delovati zgolj kot posameznik in zavreči moralnih tradicij, saj ga tako početje odtuji in siromaši. Srečno življenje je tudi tisto življenje, ki označuje pripadnost neki skupnosti ter je sposobno sprejeti drugega in drugačnega, pa tudi lastno nepopolnost, nebogljenost in majhnost, je še dodala.
45. študijski dnevi Draga, ki jih prireja Društvo slovenskih izobražencev (DSI), je v petek odprla okrogla miza o odnosih med generacijami v okviru slovenske narodne skupnosti v Italiji. O tem so se pogovarjali Hektor Jogan, Damijan Paulin, Ivan Peterlin, Julija Berdon in Neža Kravos, sledil pa je koncert skupine Perpetuum Jazzile.
Na Koroškem vse več otrok, vpisanih k dvojezičnemu pouku
Dan pozneje so na okrogli mizi govorili o položaju Slovencev na avstrijskem Koroškem devetdeset let po plebiscitu, o čemer so govorili Zdravko Inzko, Karel Hren, Jože Marketz in Janko Zerzer. Osrednja ugotovitev srečanja je bila, da predstavljajo danes koroški Slovenci tako rekoč elito, da veliko več družin prijavlja svoje otroke k dvojezičnemu pouku, več koroških Slovencev se je tudi uveljavilo v širšem merilu, po drugi strani pa narodna skupnost številčno nazaduje, vedno manj pa je tudi ljudi, ki obvladujejo slovenski jezik.
