Študenti mariborske fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo so predlani izdelali nekaj idej, kako revitalizirati stavbo nekdanje kaznilnice. Foto: Univerza v Mariboru
Študenti mariborske fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo so predlani izdelali nekaj idej, kako revitalizirati stavbo nekdanje kaznilnice. Foto: Univerza v Mariboru
KPD
Kompleks nekdanjega moškega zapora KPD je bil zgrajen okoli leta 1885 kot tipična peterokraka stavba, ena izmed najmodernejših na tedanjem avstro-ogrskem območju. Zdaj je več kot 60 odstotkov stavbe prazne in v zelo slabem stanju. Foto: Univerza v Mariboru
V četrtek bodo predstavili tudi nekaj idej študentov o revitalizaciji kompleksa. Foto: Univerza v Mariboru
Kompleks nekdanje moške kaznilnice kljub zgodovinskemu pomenu in lokaciji pri največjem mariborskem nakupovalnem središču sameva. Foto: Univerza v Mariboru

Ideje za oživitev masivne peterokrake stavbe nekdanje moške kaznilnice (KPD) iščejo v okviru evropskega projekta 2nd Chance oziroma Prebujanje spečih velikanov. Tega so zagnali v sklopu širšega evropskega projekta Urbact III, ki se osredotoča na iskanje inovativnih načinov in kakovostnih prostorsko načrtovalnih metod za oživitev degradiranih območij ter velikih zapuščenih kompleksov in stavb.

Med 11 sodelujočimi mesti v projektu je tudi Maribor, kjer so se odločili poiskati možnosti za revitalizacijo nekdanje kaznilnice. Denarja za obnovo še ni, v četrtek pa bodo odprli vrata za javnost in pripravili vrsto dogodkov v upanju, da s tem spodbudijo potrebno razpravo.

Stavba stoji od okoli leta 1885 in se je do sredine 20. stoletja uporabljala za moške zapore. Zatem so si njene prostore podajali različni lastniki. Mariborska občina je pred leti prenovila tista dela stavbe, kjer so zdaj nevladne organizacije s področja ljubiteljske kulture (Karantena) in Mariborska razvojna agencija (MRA). V enem izmed traktov naj bi zasebnik uredil skladišča, medtem ko preostali objekt in okolica še čakata na ureditev.

Študentje že pripravili nekaj idej
Po besedah Andreje Budar iz občinske projektne pisarne je ključno, da se pred morebitno obnovo preostalih delov, ki so v občinski lasti, ugotovi, kaj bi lahko umestili vanje. Študenti mariborske fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo so predlani izdelali nekaj idej in te bodo v četrtek, ko bodo v Mariboru tudi uradno končali projekt 2nd Chance, razstavili v pritličju enega izmed traktov objekta. Tega si bo ob tej priložnosti lahko ogledala tudi širša javnost.

Dogajanje, ki ga pripravljajo, so povezali še z enim evropskim projektom - Creative spirits, katerega namen je pritegniti ustvarjalne podjetnike in spodbujati ustvarjalno podjetništvo v specifičnih območjih mestnega jedra. Tako bodo v četrtek v nekdanjih zaporih postavili tudi tržnico s predstavitvijo lokalnih ustvarjalcev na področju kulturnih in kreativnih industrij. Med drugim se bo predstavil Center za kreativnost ljubljanskega Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

S svežimi idejami lažje do sredstev
Glavni cilj celotnega dogajanja je povezati lokalno kreativnost in s tem najti še dodatne in uporabne ideje za oživitev objekta nekdanjih zaporov. Upajo, da bodo tako spodbudili nadaljnja prizadevanja v tej smeri, da se bo nekoč vendarle našel denar za obnovo.

Najprej nujna sanacijska dela, zatem postopno oživljanje objekta
Ocenjujejo, da bi za obnovo celotnega objekta potrebovali približno pet milijonov evrov. Okoli pol milijona evrov bi potrebovali za nujna dela za zagotovitev varnosti in stabilnosti objekta, kar bi storili najprej, nato pa vanj privabili kreativne podjetnike, ki bi s svojimi dejavnostmi postopno oživljali objekt. Ena prvih takšnih dejavnosti bi lahko bilo tiskarstvo, saj so tam že skladiščeni stari tiskarski stroji.

Potencialni novi prostori Mariborske knjižnice?
Vodstvo občine je pred dnevi omenilo tudi možnost, da bi tja namestili kakšno enoto Mariborske knjižnice, a konkretnejših načrtov za to še ni izdelanih. V vsakem primeru pa naj ne bi šlo za osrednjo enoto knjižnice, ki je zdaj na Rotovškem trgu in za katero trenutno najintenzivneje iščejo rešitev.