O umestitvi bazilike na Unescov seznam je na 36. zasedanju v Sankt Peterburgu glasoval Odbor za svetovno dediščino Organizacije ZN-a za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco). Za uvrstitev betlehemske cerkve na seznam je glasovalo 13 članov odbora, šest jih je bilo proti, dva pa sta se glasovanja vzdržala. Za potrditev sta bili potrebni več kot dve tretjini glasov.

Izrael za uvrstitev, vendar v drugačnih okoliščinah
Z odločitvijo je zadovoljna palestinska delegacija, tej pa je nasprotoval Izrael, ki je uvrstitev označil za poskus Palestincev za enostransko priznanje njihove države s pomočjo Združenih narodov. Izraelski delegat je pojasnil, da Izrael podpira uvrstitev bazilike na seznam svetovne dediščine, vendar v drugačnih okoliščinah, v katere ne bi bila vpletena mirovna pogajanja na Bližnjem vzhodu. "Danes sprejeta odločitev je bila povsem politična," je nadaljeval, Izrael pa je Unesco kritiziral, češ da podpira stališče Palestincev, da je cerkev ogrožena prav zaradi Izraelcev.

Prva palestinska pobuda v organizaciji
"Območju zaradi izraelske okupacije nenehno grozi uničenje," pa je po glasovanju dejal predstavnik palestinske delegacije. Palestinci so tudi podali pobudo za uvrstitev cerkve na seznam Unescove svetovne dediščine. Gre za prvo palestinsko pobudo v organizaciji, ki so se ji ob ostrem nasprotovanju judovske države pridružili oktobra lani. Pobudo so sprejeli "na nujni ravni", saj naj bi cerkev nujno potrebovala obnovitvena dela.

V napetem pričakovanju tudi Idrija
Sicer pa prav te dni Unescov odbor za svetovno dediščino odloča tudi o predlogu Idrije z rudnikom živega srebra, ki je ena izmed nominacij za vpis na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Slovenija je vlogo za vpis idrijskega rudnika na Unescov seznam pripravila s Španijo, ki kandidira z rudnikom Almaden.

Nominacija se osredotoča na tehniško dediščino, povezano z rudišči v omenjenem španskem in slovenskem mestu, kjer sta bila do nedavnega dejavna največja rudnika živega srebra v svetovnem merilu in ki najbolj reprezentativno predstavljata pomen rudarstva in z živim srebrom povezanih tehnologij ter industrij. Vpis tehniške dediščine v Idriji poteka dejavno od leta 2006 na iniciativo občine Idrija, formalno pa postopke koordinira direktorat za kulturno dediščino na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.

Projekt nominacije je prešel različne organizacijske in vsebinske faze, od prvotnega osnutka serijske nominacije v povezavi z medcelinsko potjo Camino Real, v kateri je sodeloval tudi Peru s Huancavelico, do serijske nominacije tehnične dediščine živega srebra v povezavi s srebrom, v kateri so sodelovala rudarska mesta Almaden, Idrija in mehiški San Luis Potosi. Vendar omenjena nominacija na zasedanjih v Sevilli in Brasilii ni prejela zadostne podpore za vpis.

Po izstopu mehiškega partnerja se je delo v okviru skupne nominacije nadaljevalo s špansko stranjo in februarja lani je bil Unescovemu centru za svetovno dediščino v Parizu predan nov dosje nominacije, ki v primerjavi s prejšnjimi v ospredje postavlja živo srebro - tehnološke in industrijske postopke, ki so vplivali na oblikovanje kultur, gospodarstev in družbenih sprememb.

Dediščina dveh največjih svetovnih rudnikov živega srebra je vidna v vrsti materialnih dokazov, ravno tako je prisotna v specifičnih kulturnih izrazih, znanju in tradiciji, ki se je v Almadenu in Idriji ohranila vse do danes. Pomemben vidik predstavljajo raziskovalne dejavnosti, ki so povezane z živim srebrom tudi po uveljavitvi popolne prepovedi uporabe te rude v državah EU-ja in se osredotočajo na implementacijo konvencije o živem srebru in njenih strategij za zmanjšanje vplivov na okolje in zdravje ljudi.