Novela pri predstavnikih radijskih postaj ni dobro sprejeta, saj bo vplivala na program. Urednik uredništva za glasbo na Valu 202 Andrej Karoli med drugim pravi, da je vsak človek svoj glasbeni urednik in v trenutku, ko komu kaj vsiljuješ, lahko to postane kontraproduktivno. Foto: BoBo
Novela pri predstavnikih radijskih postaj ni dobro sprejeta, saj bo vplivala na program. Urednik uredništva za glasbo na Valu 202 Andrej Karoli med drugim pravi, da je vsak človek svoj glasbeni urednik in v trenutku, ko komu kaj vsiljuješ, lahko to postane kontraproduktivno. Foto: BoBo

Je pa laže in imenitneje tisto, kar je uvoženo. A res ne vem, za koga? Kdo je tisti, ki določa, kaj je dobro in kaj ni? Ves svet podpira določene stvari, ki so bile narejene v Sloveniji, zakaj bi se tega sramovali?

Dušan Zore
Tinkara Kovac
Po mnenju predsednice sindikata glasbenikov Slovenije Tinkare Kovač morata biti na radijskih postajah slovenski jezik in glasba pozitivno diskriminirana in ne moreta biti povsem potrošniška izbira. Foto: Ziga Zivulovic jr./BoBo
Radio
Po koalicijskem dopolnilu, ki ga je 13. januarja sprejel odbor za kulturo, bi moral radio med 6. in 18. uro predvajati najmanj 70 odstotkov celodnevnega deleža slovenske glasbe. Foto: BoBo

Vrhunski slovenski glasbeniki ne potrebujejo kvot, saj dobre pesmi same najdejo pot na radijske postaje.

Leo Oblak

"Mi smo 40 odstotkov slovenske glasbe, kot jo zakonodaja narekuje že sedaj, predvajali zelo razpršeno. Daleč od tega, da bi bilo na Valu 202 in drugih programih Radia Slovenije v dnevnem programu premalo slovenske glasbe. Če govorimo o 13 urah programa, v katerih je na Valu 202 približno 50 odstotkov glasbe, in nato 60 odstotkov glasbenega programa ureja zakon, to predstavlja absolutno pregrob poseg v našo avtonomijo," je pojasnil Karoli.

Po danes izglasovanem dopolnilu bo morala radijska postaja med 6. in 19. uro predvajati najmanj 60 odstotkov celodnevnega deleža slovenske glasbe. Za javni radio ta delež znaša najmanj 40 odstotkov vse predvajane glasbe, za radio s programom posebnega pomena najmanj 25 odstotkov, za komercialni radio pa najmanj 20 odstotkov.

Karoli tiste, ki so novelo podprli, sprašuje, zakaj se jim zdi bolje, da slovenski poslušalci glasbo poslušajo po tujih radijskih strežnikih, če bi jo lahko po slovenskih. Kot pravi, je napisana zakonodaja zelo neživljenjska že v točki, kaj mediji v letu 2016 so. Radio ni tako relevanten medij glede sprejemanja glasbe, določanja glasbenega okusa ali spoznavanja kakovosti, dodaja. Po Karolijevem mnenju je vsak človek svoj glasbeni urednik in v trenutku, ko komu kaj vsiljuješ, to lahko postane kontraproduktivno.

Dušan Zore: Radijske postaje premalo poudarjajo narodno zavest
Predsednik Zveze sindikatov vseh glasbenikov Slovenije Dušan Zore je po eni strani zadovoljen z odločitvijo DZ-ja, po drugi pa mu je žal, da je v Sloveniji sploh treba zakonsko uvajati kvote. Ocenjuje, da uredniška politika na radijskih postajah premalo poudarja narodno zavest in išče izgovore, da kvot ni treba izpolnjevati, ter slovensko glasbo premika v nočne, manj poslušane termine.

Zore ne verjame, da z večjim deležem slovenske glasbe ne bi bilo mogoče ustvariti prav tako dobrega slovenskega medija: "Je pa laže in imenitneje tisto, kar je uvoženo. A res ne vem, za koga? Kdo je tisti, ki določa, kaj je dobro in kaj ni? Ves svet podpira določene stvari, ki so bile narejene v Sloveniji, zakaj bi se tega sramovali?" Prav tako se mu zdi sramotno, da se je treba javno prerekati, ali bodo komercialne radijske postaje v svoj program vključile 20 odstotkov slovenske glasbe.

Tinkara Kovač: "Radijske postaje morajo potrošnika tudi vzgajati"
"Podpiramo predvajanje slovenske glasbe v dnevnem času, glasbe v slovenskem jeziku in aktualne glasbe," je dejala predsednica sindikata glasbenikov Slovenije Tinkara Kovač. "Moramo se zavedati, da je prisotnosti slovenske glasbe v radijskih programih slovenskih radijskih postaj vedno manj. To seveda ni le problem slovenskega jezika in kulture, ampak tudi zelo konkreten problem finančnih tokov, ki se s plačevanjem avtorskih in izvajalskih pravic na osnovi predvajanja posameznih skladb v največji meri pretakajo v tujino," opozarja.

Spomnila je, da kvote obstajajo že od leta 2006 in podatki že tedaj niso kazali, da bi imele negativen vpliv na oglaševanje, na gledanost ali poslušanost posameznih medijev. "Ravno obratno! In tudi danes, leta 2016, ne bo drugače. Bodo pa mladi in vsi ostali imeli več možnosti, da lahko pridejo v stik z lastno kulturo, glasbo in jezikom. In se zavedali, da je tudi naša glasba dobra. V Sloveniji imata radio in televizija kot medij vendar še vedno pomembno vlogo pri distribuciji glasbe in sta pomembna gradnika razvoja slovenske kulture in izražanja."

Prepričana je, da morata biti na radijskih postajah slovenski jezik in glasba pozitivno diskriminirana in ne moreta biti povsem potrošniška izbira. "Radijske postaje morajo potrošnika tudi vzgajati - one izbirajo, kakšna glasba se bo vrtela in bo tako postala potrošniška izbira. Navsezadnje so radijske postaje temu zavezane tudi v vlogah za pridobitev frekvenc."

Leo Oblak: Vrhunski slovenski glasbeniki ne potrebujejo kvot
Predsednik interesnega združenja radiodifuznih televizijskih in radijskih medijev Leo Oblak je prepričan, da zakon z visokimi kvotami slovenske glasbe otežuje marsikaj. Težave bo imel na primer Rock radio, saj bi po novem moral predvajati 50 slovenskih rockovskih skladb vsak dan. Ocenjuje, da je kakovostnih tovrstnih skladb vsega morda sto. Po zakonu imajo po njegovih besedah radijske postaje na izbiro, da bodisi znižajo kakovost glasbenega programa ali pa nenehno ponavljajo uspešne slovenske komade.

Poudarja, da se celoten zakon sprejema brez predhodne raziskave zaradi okoli 20 odstotkov postaj, ki kvot niso izpolnjevale. Vrhunski slovenski glasbeniki ne potrebujejo kvot, meni, saj dobre pesmi same najdejo pot na radijske postaje. Prav tako se mu zdi uzakonjenje kvot na radiu v dobi spleta absurd, ko vendar vsak lahko poišče sebi primerno glasbo. Dodaja, da tudi slovenski avtorji od kvot ne bodo imeli dosti več, saj bo končni rezultat zgolj ta, da bo predvajana ena in ista glasba tistih izvajalcev, ki že sedaj služijo na račun avtorske zakonodaje.

Oblak je še opozoril, da je bil danes sprejet tudi nov 109. člen, ki narekuje popisovanje vseh predvajanih vsebin in bo podražil poslovanje vseh radiev za približno od tri do štiri milijone evrov letno. Dodal je tudi, da po sedaj zastavljenem zakonu noben radio ne bo mogel imeti samo govornega programa med 6. in 19. uro.

Je pa laže in imenitneje tisto, kar je uvoženo. A res ne vem, za koga? Kdo je tisti, ki določa, kaj je dobro in kaj ni? Ves svet podpira določene stvari, ki so bile narejene v Sloveniji, zakaj bi se tega sramovali?

Dušan Zore

Vrhunski slovenski glasbeniki ne potrebujejo kvot, saj dobre pesmi same najdejo pot na radijske postaje.

Leo Oblak