Predsednik NSK Miran Zupanič meni, da so podatki o samozaposlenih v kulturi alarmantni. Ministrstvo sicer išče rešitve tudi znotraj predloga novele zakona o javnem interesu za kulturo (ZUJIK), vendar bi bilo po njegovem prepričanju treba narediti več za trajno zavarovanje tega dela kulturnih ustvarjalcev. Foto: BoBo
Predsednik NSK Miran Zupanič meni, da so podatki o samozaposlenih v kulturi alarmantni. Ministrstvo sicer išče rešitve tudi znotraj predloga novele zakona o javnem interesu za kulturo (ZUJIK), vendar bi bilo po njegovem prepričanju treba narediti več za trajno zavarovanje tega dela kulturnih ustvarjalcev. Foto: BoBo
Igralka in šansonjerka Lara Jankovič težavo vidi predvsem v tem, da so samozaposleni opredeljeni kot delodajalci in ne kot delojemalci in da se jih primerja s samostojnimi podjetniki. Opozorila je tudi, da imajo samozaposleni manj pravic kot zaposleni, imajo pa več stroškov, ki niso nikjer upoštevani. Foto: Stane Sršen RTV SLO

Strinjali so se, da bo za rešitev težav samozaposlenih potrebna celovita reforma na področju kulture.

Na začetku je predsednik Društva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti Asociacija Andrej Srakar prestavil oceno učinkov nove zakonodaje - zakona o dohodnini ter zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - na samozaposlene v kulturi, ki ga je na podlagi podatkovne baze tedanjega ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pripravilo društvo Asociacija.

Samostojni kulturniki zaslužijo pod slovenskim povprečjem
Ob tem je izpostavil, da so povprečni prihodki samozaposlenih nižji od povprečja slovenske plače in pa neenakost njihovih dohodkov. Kot je dejal, so v oceni učinkov simulirali spremembo v normiranih odhodkih in spremembo v pokojninski zakonodaji, ki spreminja sistem izračunavanja pokojnin. Izračuni so pokazali, da bodo najbolj na udaru samozaposleni, ki si sami plačujejo prispevke in tisti z najnižjimi prihodki. Glede pokojnin sicer rezultati niso bili toliko negativni, se pa iz njih predvsem kaže velika neenakost. Zato bi bil predvsem potreben ukrep, ki bi to neenakost odpravil.

Igralka in šansonjerka Lara Jankovič težavo vidi predvsem v tem, da so samozaposleni opredeljeni kot delodajalci in ne kot delojemalci in da se jih primerja s samostojnimi podjetniki. Opozorila je tudi, da imajo samozaposleni manj pravic kot zaposleni, imajo pa več stroškov, ki niso nikjer upoštevani.

Oblikovalec Jurij Dobrila meni, da pravzaprav že v osnovi manjka opredelitev, kdo sploh so samozaposleni oz. samostojni ustvarjalci na področju kulture. Sicer pa se morajo ti, kot je dejal, vedno bolj ukvarjati z administracijo namesto s kulturo. Analizo društva Asociacija je sicer pohvalil, a ta, kot je dejal, rešitev ne ponuja.

Minister za kulturo Uroš Grilc je izpostavil, da se problematiki samozaposlenih v kulturi posvečajo zelo resno in da tudi komunikacija z njimi poteka redno. Tudi novela ZUJIK-a naj bi nekatere stvari spremenila na bolje. Vendar pa je, kot je poudaril, položaj samozaposlenih odvisen od položaja kulture v celoti.

Sicer pa bo ministrstvo konec tedna v javno razpravo dalo osnutek predloga Nacionalnega programa za kulturo (NPK) 2013-2016, ki, kot je dejal Grilc, obravnava tudi trg dela v kulturi in ki situacijo obravnava "zelo pošteno". V njem je na samozaposlenih in na nevladnih organizacijah velik poudarek, saj se mora po Grilčevem prepričanju ta segment okrepiti, če naj se slovenska kultura razvija na bolje. Kot na celoto pa je treba gledati tudi zasebni sektor v kulturi, ki omogoča delo samozaposlenim, je dodal.

"Položaj samozaposlenih je le odraz stanja celotne kulture"
Po prepričanju člana sveta Mitje Čandra reformo potrebuje celoten sistem kulture in položaj samozaposlenih je pravzaprav le odraz stanja celotne kulture. Pozdravil je namero ministrstva za kulturo, da skuša na področju davčne politike doseči izjeme, ob tem pa opomnil, da se ministrstvo za finance vsakih izjem izogiba, zato ministra na tem področju čaka trd boj.