Vaša ocena: 
Ocena 0,0 od 0 glasov
Ocenite to novico!
Vodenje bordela je bilo v antičnih Pompejih cvetoč posel. Vsaj 25 javnih hiš je naenkrat delovalo v tem živahnem pristaniškem mestu.
Po malo manj kot letu obnovitvenih del so ta teden spet odprli največji in najbolj bogato okrašeni pompejski bordel. Stavbo so zgradili okoli leta 100 pred našim štetjem oziroma takrat, ko je upore sužnjev vodil trakijski suženj Spartak. Posebnost tako imenovanega Lupanareja (Volčjega gnezda) so dobro ohranjene stenske poslikave, ki prikazujejo erotične prizore. Arheologi domnevajo, da so bile te slike pravzaprav "oglasi", ki so predstavljali ponudbo bordela.
Azijsko in grško "blago"Megabordel za petične goste
Volčje gnezdo je bilo pravi "megabordel", saj je imel kar deset sob. Vse so bile opremljene enako. V zid je bila vdelana kamnita postelja, na katero so položili žimnico. Druge opreme sobe pravzaprav niti niso potrebovale. Ravno zaradi te arhitekturne posebnosti Volčjega gnezda arheologi in zgodovinarji sklepajo, da je bila stavba, v kateri je delovalo Volčje gnezdo pravzaprav edina stavba v Pompejih, ki so jo zgradili prav z namenom, da bi v njej deloval bordel. Druge javne hiše so namreč imele svoje "uradne prostore" kar v čumnatah nad trgovinami, v katerih so prodajali vino. Zanimiv je tudi izvor imena Volčje gnezdo. Bordel se je tako imenoval zato, ker so v starem Rimu prostitutke imenovali volkulje.
Največji pompejski bordel so odkrili v 18. stoletju, po tem ko so leta 1748 ob odkritju antičnih ostankov stekla arheološka izkopavanja Pompejev, ki jih je leta 79 našega štetja prekril pepel iz vulkana Vezuv. Večina ljudi je umrla, stavbe, konservirane v pepelu, pa so se odlično ohranile do danes. Pompei so danes ena glavnih italijanskih turističnih atrakcij, na seznam svetovne kulturne dediščine pa jih je uvrstil tudi Unesco.
