Kot je povedala Kucharski-Huniatova, je trajalo kar nekaj časa, da so mesta, ki so k projektu pristopila z različnimi metodologijami, prišla do skupnih točk. Sicer pa so bila izjemno kreativna na srečanju v Ljubljani, ki se je začelo v četrtek in poteka še danes. Foto: creativecitiesproject.eu
Kot je povedala Kucharski-Huniatova, je trajalo kar nekaj časa, da so mesta, ki so k projektu pristopila z različnimi metodologijami, prišla do skupnih točk. Sicer pa so bila izjemno kreativna na srečanju v Ljubljani, ki se je začelo v četrtek in poteka še danes. Foto: creativecitiesproject.eu
Genova
Za letos načrtujejo še srečanje partnerjev projekta junija v Genovi in zaključno konferenco novembra v Leipzigu. Foto: EPA

V ljubljanski Mestni hiši so partnerji v evropskem projektu Kreativna mesta (Creative Cities) danes predstavili aktivnosti, ki v sklopu projekta potekajo v posameznih mestih. Po besedah vodje projekta Susanne Kucharski-Huniat se partnerji trenutno usmerjajo predvsem v svoja lokalna okolja.

Sodelovanje po izteku projekta?
Agnieszka Meller
s Podjetniške fundacije Gdansk je spregovorila o vlogi in nalogah centrov kreativnih industrij v partnerskih mestih, ki so lahko zelo različni, od pisarne do spletne strani. Kot je dejala, iščejo različne možnosti sodelovanja ter projekte, ki bi lahko centre povezovali tudi po izteku projekta.

Od profilov na Facebooku in "odprtih pisarn" do delavnic in platform
V Genovi so se odločili za vzpostavitev virtualnega centra kreativnih industrij. Prednost takšnega načina delovanja centra vidijo v tem, da ne potrebujejo velikih finančnih sredstev, poleg tega je takšna oblika ustrezna tudi zaradi velikosti mesta. Spletna stran je zasnovana tako, da nudi informacije, obenem pa lahko registrirani uporabniki, teh je trenutno več kot 200, sodelujejo s svojimi vsebinami.

Virtualne aktivnosti so izpostavili tudi predstavniki madžarskega Pecsa, kjer delovanje centra podpirajo s spletno stranjo in profilom na Facebooku. Izpostavili so še "coworking", neke vrste odprto skupno pisarno, ki sodelujočim omogoča dnevne stike.

V Gdansku na Poljskem center opravlja tudi vlogo podjetniškega inkubatorja, promovira kulturne industrije in prireja delavnice, maja letos pa bo vzpostavljena še spletna platforma. V Lepizigu pa si prizadevajo predvsem za vključevanje ustvarjalcev kreativnih industrij v lokalno gospodarstvo. Center kreativnih industrij v mestu deluje že eno leto. Motivacijo za njegovo vzpostavitev so našli v specifični situaciji, v kateri se je znašlo mesto, pa tudi celotna Evropa s selitvijo proizvodnje v države, kjer so produkcijski stroški nižji. Zavedli so se namreč svoje prednosti, ki jo vidijo v kreativnosti in stopnji zaščitenosti intelektualne lastnine v Evropi. V mestu danes deluje 4400 podjetij, med katerimi je veliko manjših, zato se jim zdi tak projekt potreben.

Kaj pa Ljubljana?
V Ljubljani je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) po besedah direktorice agencije Lilijane Madjar odprla Regionalni center kreativne ekonomije, ki deluje v Tehnološkem parku Ljubljana. Trenutno pripravljajo spletno stran, ki bo začela delovati sredi leta, poleg tega izvajajo izobraževanja ustvarjalcev kreativnih industrij in pilotni projekt, v katerem povezujejo pet podjetij s področja pohištvene industrije z Inštitutom za ekonomska raziskovanja in Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje.

Projekt Kreativna mesta se je začel januarja 2010 in se bo zaključil konec letošnjega leta. Njegov proračun po besedah Kucharski-Huniatove znaša 2.555.268 evrov.