Nemško tožilstvo je v Gurlittovem stanovanju v bavarski prestolnici München marca 2012 odkrilo okoli 1.300 del modernih klasikov, kot so Pablo Picasso, Henri Matisse, Franz Marc, Paul Klee in Max Beckmann. Pozneje so v Gurlittovem drugem stanovanju v Salzburgu v Avstriji odkrili še 200 umetnin. Njihova skupna vrednost naj bi presegala milijardo evrov. Foto: EPA
Nemško tožilstvo je v Gurlittovem stanovanju v bavarski prestolnici München marca 2012 odkrilo okoli 1.300 del modernih klasikov, kot so Pablo Picasso, Henri Matisse, Franz Marc, Paul Klee in Max Beckmann. Pozneje so v Gurlittovem drugem stanovanju v Salzburgu v Avstriji odkrili še 200 umetnin. Njihova skupna vrednost naj bi presegala milijardo evrov. Foto: EPA

Strokovnjaki, ki se prebijajo skozi nakopičene skladovnice v münchenskem stanovanju nedavno umrlega Gurlitta, preučujejo poreklo obeh odkritih kipcev; treba je potrditi njuno avtentičnost in poiskati sled, ali sta bila nemara, kot velik del Gurlittove zbirke, ukradena judovskim zbirateljem med drugo svetovno vojno. Skupina, ki je zadolžena za Gurlittovo zbirko, noče razkriti natančnega števila novoodkritih dragocenosti.

Presenetljivo branje oporoke: Vse je podaril švicarskemu muzeju
Cornelius Gurlitt, ki je levji delež svoje zbirke podedoval od očeta Hildebranda (trgovca z umetninami, ki je med drugo svetovno vojno kopičil Judom zaplenjena dela), je umrl maja. V oporoki je zbirko, v kateri je več kot 1200 kosov, med drugim tudi dela Chagalla, Picassa in Matissa - podaril Muzeju umetnosti v Bernu. Muzej ima šest mesecev časa, da se odloči, ali bo sprejel pokojnikovo zapuščino ali ne.

Junija je bilo prvič tudi uradno potrjeno poreklo za katero od Gurlittovih del: družina zdaj že pokojnega pariškega zbiratelja Paula Rosenberga je dokazala, da Matissovo delo pripada njej, in ga tudi že dobila nazaj.

Nemške oblasti so na Gurlittovo zbirko popolnoma po naključju naletele leta 2012, ko so ga začeli preiskovati zaradi suma utaje davkov.