Po Novakovem mnenju gre za težavo, ki je povezana z dejstvom, da tisti, ki so se danes zbrali na pisateljskem društvu, predstavljajo odločno manjšino zoper naraščajoči nacionalizem, rasizem in sovražnost. Kot je dejal, so "ogorčeni nad idiličnim vzdušjem, ki je zavladalo v naši deželi ob zaprtju meje s Hrvaško, ki ga vlada paradoksalno razglaša kot odprtje schengenske meje".

"Naravnost šokantno je, s kakšnim cinizmom sprejema večina naših medijev, da ne govorimo o politikih, stanje, v katerem smo sokrivi humanitarne katastrofe, ki se zdaj zgrinja v Grčiji, Turčiji in drugih državah," še menil Novak.

Vrnitev tradicionalnih vzorcev
Portret premierja Mira Cerarja, ki se "hvali z avtorskimi pravicami" za načrt zaprtja begunske poti na grško-makedonski meji, bo po njegovih besedah v zgodovini zarisan s solzami otrok, ki na grško-makedonski meji v blatu, mrazu in dežju zrejo v svet in ga ne razumejo. Pri poslušanju poročil lahko, kot je dejal Novak, vidimo vrnitev tradicionalnih vzorcev - najprej deset minut o obisku vlade v Mariboru -, pri čemer ni mogoče zgrešiti tona poročevalk in poročevalcev, ki so "nadvse srečni, da so se vrnili v subalpsko idilo čistosti lastnih problemov brez motečih tujkov".

Primer Gimnazije Franceta Prešerna
Novak je še dejal, da je ob ravnanju nekaterih učiteljev Gimnazije Franceta Prešerna ob predlogu, da se v bližnjem dijaškem domu nastanijo mladoletni prosilci za azil, poslal uradno zahtevo na več naslovov - na samo gimnazijo in občino v Kranju ter na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport -, da naj z imena šole umaknejo Prešernovo ime, saj Prešeren s svojo pesniško vizijo ne sme biti povezan s to sramoto. Vendar odgovora ni prejel z nobenega izmed naslovov.

Reševanje težav čim dalj od oči
Pisatelj Dušan Šarotar pa meni, da se je pokazalo, da je politika oziroma esteblišment, ki naj bi diktiral tempo reševanja težav, odpovedal. Kot je dejal, civilna družba in intelektualci na tak način, s pogovori, pomagajo tudi politiki, da bi našla rešitev, ki pa ni v izolaciji in zapiranju mej. "Poleg tega ni rešitev, da se vprašanje begunstva rešuje čim dalj od Slovenije in Bruslja, čim dalj od oči."

Novinar Ervin Hladnik Milharčič, ki se je pred kratkim vrnil s poti po mejah ob begunski poti, je izpostavil, kako se je v povezavi z begunsko krizo spremenila konotacija bodeče žice. Žica, ki je bila prej simbol Auschwitza in nečesa negativnega, je v nekaj mesecih dobila pozitivno konotacijo. Kot je dejal, je pri tem treba vzeti v zakup, da se je spremenil naš pogled na svet. "Pogled čez žico več ne označuje taborišča, ampak svobodo," je dejal.

Današnji protestni forum po besedah Borisa A. Novaka podpirata tudi pesnica in pisateljica Svetlana Makarovič ter igralka in pisateljica Draga Potočnjak, ki se jima ga ni uspelo udeležiti.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.