Minister Uroš Grilc se je pri tem dotaknil predvsem težave, s katero se srečujejo nekatere splošne knjižnice, ko imajo na območju svojega delovanja tudi občine, ki za občane ne zagotavljajo ustreznega deleža pri sofinanciranju splošnih knjižnic.
Večja transparentnost nabavne politike
Polemiko sprožajo tudi spremembe nabavne politike; z uvajanjem strateškega dokumenta za obdobje najmanj petih let želijo doseči bolj transparentno načrtovanje in izvajanje nabave knjižničnega gradiva, tako z vidika uporabnikov knjižnične dejavnosti kot tudi njenih izvajalcev in financerjev. Temu bi sledila ustrezna evalvacija, njenim izsledkom pa nato še priporočila o nabavni politiki. Tako bi uporabniki vedeli, kakšno gradivo lahko pričakujejo, je dejal Grilc.
V splošnih knjižnicah so si po besedah direktorja Mestne knjižnice Kranj Viljema Lebana enotni, da strateški dokument nabavne politike knjižničnega gradiva ni potreben, ker že imajo načrte, ki o tem govorijo. Nasprotno se Evi Kodrič Dačić iz Centra za razvoj knjižnic NUK zdi dokument o nabavni politiki dobra zamisel: je pogoj za strokovno delo knjižnice in je trajnega pomena, zato ga, kot je dejala, ni mogoče spreminjati vsakih pet let. Anamarija Rožić iz Centralne medicinske knjižnice, ki je opozorila na posebnosti visokošolskih knjižnic, pa o petletni zamejitvi dvomi, saj v tem obdobju polovica znanstvenih del že zastari.
Postopki, varovanje podatkov in kadri
Predlagani osnutek poleg tega spreminja postopek soglasij in pristojnosti k predlogu programa dela in finančnega načrta javnih zavodov na tem področju, določa varovanje osebnih podatkov uporabnikov, spreminja pogoje za imenovanje in razrešitev direktorja splošne knjižnice, opredeljuje stopnje izobrazbe za zaposlovanje v knjižnicah in spreminja sestavo nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost.
Grilc: Predlagane spremembe so večinoma redakcijske
Minister je na javni razpravi najprej ocenil, da trenutno veljavni zakon iz leta 2001 zelo dobro opravlja svojo vlogo, zato so predlagane spremembe, zajete v osnutku, večinoma redakcijske. Manj je vsebinskih, vendar so nekatere od teh takšne, da se je o njih treba pogovoriti, da bi lahko oblikovali konsistentne predloge, ki bodo omogočali učinkovito knjižnično dejavnost.
Medtem ko ministrstvo pisne odzive in predloge na predlagani osnutek zakona sprejema do 17. februarja, so na današnji razpravi predloge za spremembo osnutka zakona predstavili predstavniki iz slovenskih splošnih, visokošolskih, specialnih in nacionalne knjižnice. Največ pripomb na posamezne člene so podali predstavniki splošnih knjižnic - teh je v Sloveniji največ, a kot je opozoril minister, se zakon nanaša na vse knjižnice.
Delo bibliotekarja tudi za diplomante drugih smeri
Kot je poudarila predsednica nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost Melita Ambrožič, ki je pojasnila "vstopne pogoje za delo v knjižnicah", so te skušali zapisati tako, da lahko v stroko vstopajo tudi diplomanti drugih smeri in si pridobijo ustrezno strokovno izobrazbo. Osnutek predvideva, da se bo za delo bibliotekarja lahko potegoval tudi kandidat z visokošolsko izobrazbo z drugih področij, če bo že med študijem ali pozneje pridobil znanje iz bibliotekarstva, vredno najmanj 43 kreditnih točk.
Viljem Leban meni, da bi bil kandidat za bibliotekarja iz nebibliotekarske stroke hendikepiran v primerjavi z diplomiranim bibliotekarjem, ker bi se moral dodatno izobraževati, verjetno na lastne stroške. Pogoj za direktorja knjižnice po njegovem mnenju ne bi smela biti zgolj humanistična ali družboslovna izobrazba. Pomislek je izrazil tudi glede varovanja osebnih podatkov: knjižnice jih uporabljajo za obveščanje o svojih dejavnostih in jih ne zlorabljajo.