Turčija bo Evropsko prestolnico kulture gostila dve leti pred Slovenijo. Foto: EPA
Turčija bo Evropsko prestolnico kulture gostila dve leti pred Slovenijo. Foto: EPA
Skupaj s Turčijo bosta obilje kulture ponujali še Nemčija ... Foto: EPA
... in Pecs Foto: EPA
Spomenik v Lizboni
Slovenija bo Evropsko prestolnico kulture gostila v navezi s Portugalsko. Foto: RTV SLO

Slovensko mesto, ki si bo leta 2012 "kulturno prestolništvo Evrope" delilo s portugalskim izbrancem, bodo na koncu izbrale članice EU-ja. Ob Mariboru in Ptuju z regijo sta zanesljiva kandidata še Celje in Ljubljana ter Koper z Izolo in Piranom.

Na ministrstvu za kulturo bodo vloge odprli 7. marca, nato pa bo delo prevzela mednarodna 13-članska ekipa, ki bo zasedala od 19. do 23. aprila. Glede na njeno priporočilo bo minister za kulturo Vasko Simoniti vladi za EPK predlagal eno ali več mest, med katerimi vsaj enega kandidata izbere še vlada. Svoj predlog mora Slovenija Evropskemu parlamentu, Evropski komisiji in Odboru regij posredovati najpozneje do 31. 12. letos. Sledi več postopkov, na koncu pa bo Evropsko prestolnico kulture leta 2012 razglasil Svet EU-ja.

Komisijo je določil Simoniti
Mednarodno komisijo, ki bo aprila preučevala kandidature, je novembra lani določil Simoniti, vanjo pa uvrstil Franca Bianchinija iz Velike Britanije, Guya Dockendorfa iz Luksemburga, Heralda Voornevelda z Nizozemskega, Petra Vujico iz Avstrije in Marjeto Ciglenečki, Marjana Hribarja, Moniko Kirbiš, Igorja Mastena, Bernarda Nežmaha, Mitjo Rotovnika, Vladimirja Rukavino, Janeza Suhadolca in Petra Verliča iz Slovenije.

Merila, ki bodo odločala o kandidaturah
Pri svoji presoji bo morala mednarodna komisija upoštevati več meril glede kakovosti in ustreznosti prijavljenih projektov. Posebej bodo upoštevali vpetost osnutka v vseevropski okvir in spodbujanje medkulturnega dialoga, skladnost z razvojnimi dokumenti RS in operativnimi programi, presojali bodo, ali je kandidatura skladna z občinskimi prostorskimi akti, kako bo kandidatura vplivala na nova delovna mesta in na dvig ravni turistične ter kulturne ponudbe, piše na spletni strani ministrstva za kulturo.

Iz parlamenta prek komisije v svet
Ko bo Slovenija opravila svoj del izbora, bodo na vrsti evropske ustanove. Evropska komisija sestavi priporočilo, v katerem upošteva parlamentarno mnenje in mnenje mednarodne komisije, in ga pošlje Svetu EU-ja. Svet je tudi končna postaja vseh mnenj in prav tu se dokončno razglasi nova Evropska prestolnica kulture; Slovenija jo bo dala skupaj s Portugalsko.

Pri razpisu uporabljen madžarski model
Slovenija, ki bo Evropsko kulturno prestolnico gostila leta 2012, še nima pripravljenega natančnega finančnega načrta. Ministrstvo se je pri razpisu zgledovalo po Madžarski, ki je določila, da mora za EPK za operativne stroške 40 odstotkov prispevati država, 35 gostitelj EPK-ja Pecs, 20 odstotkov sponzorji, pet odstotkov pa so evropska sredstva. Ta bodo pokrila tudi večji del stroškov za infrastrukturo (85), h katerim bo pet odstotkov prispevala še država, deset pa mesto.

Na koliko državnih sredstev lahko upa slovenska prestolnica kulture, za zdaj še ni znano. Na ministrstvu za kulturo predvidevajo, da lahko mesta računajo na prizadevanja vlade za zagotovitev sredstev v okviru možnosti.

M. T.