Palača, ki jo je zgradilo takratno društvo Kazina, je namreč pomemben arhitekturni in zgodovinski objekt. Predlog za razglasitev Kazine za lokalni spomenik so podali konservatorji ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Kazina predstavlja enega redkih ohranjenih primerov večnamenske javne palače z ohranjeno veliko dvorano, katere krasitvena dela so se ohranila do danes, so zapisali v predlogu.

Oziranje k evropskim sredstvom
Osnutek odloka o razglasitvi Kazine za lokalni spomenik so mestni svetniki podprli na seji konec marca. Takrat so na občini pojasnili, da bi imela občina z razglasitvijo Kazine za kulturni spomenik lokalnega pomena med drugim več možnosti za pridobitev evropskih sredstev za obnovo objekta, kot če statusa ne bi imela.

Zgradba je bila okoli sto let po dograditvi, v 30. letih 20. stoletja, celovito prenovljena. Ohranjeni kakovostno in celovito zasnovani interjerji v duhu funkcionalizma danes po navedbah predlagateljev nudijo vpogled v navade, okuse in življenjski slog iz obdobja med obema svetovnima vojnama.

V palači se je namreč odvijalo gospodarsko, družabno in kulturno življenje ljubljanske elite, stavba pa je ostala njihovo stičišče vse do 60. let 19. stoletja, ko se je ljubljansko meščanstvo začelo deliti na slovenski in nemški del, je pojasnjeno na spletni strani Inštituta za novejšo zgodovino, ki domuje v zgradbi.

Vanjo zahajala tudi Matija Čop in France Prešeren
Vodstvo društva se je sicer odločilo za zgraditev posebne stavbe, ker je bilo članov društva vse več. To so bile vse uglednejše osebe tedanje Ljubljane, tudi pripadniki kulturne elite, denimo Matija Čop in France Prešeren. Namen društva po pravilih iz leta 1834 je bilo zagotavljanje višje izobrazbe, seznanjanje z dogodki iz političnega in literarnega sveta ter zabava v krogu dostojnih ljudi.

V pozneje dograjeni stavbi so predvideli kavarno z biljardom za širše občinstvo, dve igralni sobi, kuhinjo in stanovanja za kavarnarja in služinčad. Prvo nadstropje je bilo določeno samo za člane društva. Predvidena je bila velika biljardna soba, dve jedilni in kadilni sobi, dve čitalnici, dvorana za 400 oseb, dve igralni sobi za nekadilce in dve jedilnici.

Glavni štab kranjskih Nemcev
Kot še piše Inštitut za novejšo zgodovino, je v poznejših letih Kazina z nacionalnimi spori postala nekakšen glavni štab kranjskih Nemcev. Do začetka zadnjega desetletja 19. stoletja se je znašla v središču slovensko-nemških nacionalnih sporov, demonstracije pred Kazino pa so postale tradicionalni del vsakokratnih protinemških shodov.

Ljubljanski mestni svetniki so sprejeli tudi osnutek odloka o razglasitvi cerkve sv. Marjete na Prežganju za kulturni spomenik lokalnega pomena. Na občini so zapisali, da je cerkev, pripisana deželnemu arhitektu Leopoldu Hofferju, ambientalno monumentalna poznobaročna stavba iz leta 1777 z bogato notranjo opremo, lesenimi oltarji in pomembnimi deli poznobaročnih kiparjev Antona Schwarzla in Petra Žiwobskega.