"Časopisi, glasila, letaki, trosilni listki, plakati – vse to je takratnega Slovenca s svojo močno sporočilnostjo sililo v opredelitev, ki je morala biti pravilna," so zapisali ob razstavi. Foto: NUK
false
"Partizansko" ter "belogardistično" propagandno gradivo je že dalj časa čakalo na predstavitev. Foto: NUK
false
Gradivo bo v letošnjem letu digitalizirano in objavljeno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije. Foto: NUK

Razstavo z naslovom Odloči se pravilno!, ki bo na ogled do 7. novembra, sta pripravili sodelavki NUK-a Manja Gatalo in Helena Janežič. Z njo v NUK-u oznamujejo 70-letnico zaključka druge svetovne vojne in želijo prikazati težo časa, ki človeku ni dopuščal individualnih odločitev.

NUK zbiral ilegalno gradivo in skrival ilegalce
Narodna in univerzitetna knjižnica je v času vojne zbirala tako legalno kot ilegalno gradivo. Med drugo svetovno vojno je bil NUK edina legalna institucija, ki je imela v okupirani Evropi organizirano "obvezno" dotekanje ilegalnih tiskov. Poleg tiskov pa so v "nukovem bunkerju" skrivali tudi ilegalce; za kupi časopisov je lahko prespalo do 30 oseb, v manjših skrivališčih pa so lahko skrili do štiri osebe. Tako se je v NUK-u nabralo veliko dragocenega medvojnega gradiva.
Leta 1942 je na pobudo takratnega vodje rokopisne zbirke NUK prejel fašistične omare, v katerih so po koncu druge svetovne vojne našli prostor "partizanski" in "belogardistični" drobni tiski, ki so dobili oznako P oziroma B.
Ker so propagandisti, novinarji, grafiki in umetniki zaradi vojnega pomanjkanja uporabljali najslabši papir, je to gradivo, dolga leta zloženo v kartonastih mapah, ne meneč se za ideološka nasprotja svojih stvariteljev ali celo darovalca omar, danes v vse slabšem stanju.
Načrtovana digitalizacija
NUK zato to gradivo postopoma digitalizira, z razstavo pa želijo tudi pozvati raziskovalce, da s sodobno tehnologijo podrobneje raziščejo gradivo, ki v sebi nosi pečat časa. Na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib) so že dostopni digitalizirani trosilni listki.
V načrtu je digitalizacija časopisja, od Slovenskega poročevalca, Ljudske pravice, Slovenke, kasneje še medvojnih plakatov umetnikov, ki so slovensko grafiko postavili na zemljevid sveta, v zadnji fazi digitalizacije pa so tudi monografije, ki reprezentirajo predvsem takratno politiko.