Ples je svoj praznik dobil leta 1982 na pobudo Mednarodnega plesnega komiteja Mednarodnega gledališkega inštituta (ITI) pri Unescu. Foto: EPA
Ples je svoj praznik dobil leta 1982 na pobudo Mednarodnega plesnega komiteja Mednarodnega gledališkega inštituta (ITI) pri Unescu. Foto: EPA
Praznik je posvečen vsem pojavnim oblikam plesa. Foto: EPA
29. april pa zato, ker se je na ta dan rodil francoski plesalec in baletni mojster Jean-Georges Noverre (1727-1810). Foto: EPA

Francoski plesalec in koreograf Mourad Merzouki je v mednarodni poslanici zapisal, da do plesa ne čuti le ponosa kot plesalec in koreograf, temveč tudi globoko hvaležnost. "Ker mi je bliže kot kar koli drugega, mi vsak dan daje moč; navdaja me z energijo in radodarnostjo, ki ju lahko oddaja le ples. Poezija plesa mi daje potešitev," je pojasnil.

"Zaradi plesa, ki me je posrkal v lepoto in kompleksnost sveta, sem postal svetovljan," je zapisal in pojasnil: "Nenavaden svetovljan, ki med interakcijo z drugimi na novo postavlja družbene kode in ostaja zvest vrednotam kulture hip-hopa, ki negativno energijo pretvori v pozitivno moč."

Dodal je, da mu je v čast, da lahko vsak dan "živi in diha ples", obenem pa izrazil tudi zaskrbljenost zaradi izgubljenosti mladih ljudi iz delavskega razreda, ki odraščajo v napetostih in frustracijah ter ne morejo optimistično zreti v prihodnost.

Na čast svetovnega dneva plesa STE SI LAHKO na drugem programu TV Slovenija ogledate film izjemne arhivske vrednosti, Mlakar (1989). V filmu se prepletajo film iz leta 1943, posnet ob Kimskem jezeru, v katerem Pia Mlakar pleše, Pijine pesmi in utrinki iz življenja umetniškega in življenjskega para Mlakar v letu 1989. Nemi film iz 1943 smo v sodelovanju z Mlakarjevima, z Jerkom Novakom, z Mojko Žagar in z Ladom Jakšo ozvočili v studiih TV Slovenije. Pijine pesmi sta prevedla Edvard Kocbek in Gitica Jakopin, interpretira pa jih Majda Grbac. Scenarist in režiser filma je Igor Košir, direktor fotografije Žaro Tušar, urednica pa Danica Dolinar.


Ples je po Vidmarjevih besedah, ki je bil leta 1996 nagrajen za življenjsko delo na področju baletne umetnosti, "strast, ljubezen, življenje in je kot tak eden redkih možnih 'pobegov' iz ponorelega sveta".

Nihče ni "nenadarjen" za ples
Po njegovem mnenju ni pomembna zvrst plesa, ampak so "pomembne stvari, ki jih ples sproži v naši notranjosti, v naših čustvih, v našem bistvu". Ples lahko osrečuje, v kakršni koli vlogi smo. "Ples je brezčasen in namenjen prav vsem", zato ga priporoča vsem: "Pa četudi mislite, da niste plešoče bitje. Zasanjajte se za trenutek, zazibajte se v bokih, pa čeprav za štedilnikom, in v fantaziji objemite ljubljeno osebo in zaplešite z njo," je zapisal.

Slovenci smo "tekmovalna velesila"
Podpredsednica Mednarodne plesne zveze (IDO) Fiona Johnson Kocjančič ocenjuje, da je Slovenija na področju plesa, zlasti tekmovalnega, prava svetovna velesila. Slovenski plesalci s podporo bližnjih, matičnih plesnih klubov in krovne organizacije Plesne zveze Slovenije, ki letos praznuje 60 let obstoja, dosegajo zavidljive uspehe. Po njenih besedah "vsak dan pripovedujejo o lepoti, ki je zajeta v plesnih gibih in v umetnosti gibanja".

Ples je svoj praznik dobil leta 1982 na pobudo Mednarodnega plesnega odbora Mednarodnega gledališkega inštituta (ITI) pri Unescu. Avtor prve mednarodne poslanice je bil prav starosta slovenskega baleta Henrik Neubauer. Danes ga proslavljajo na vseh petih celinah.

Ob svetovnem dnevu plesa
Ob svetovnem dnevu plesa