Drugo
(1)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.1 od 9 glasov Ocenite to novico!
Na konferenci bodo ugledni domači in tuji gostje podali individualen pogled na prihodnost Evrope, ki je po Komelovih besedah ne gre enačiti le z razvojem. Foto: European Community
       Prisluhniti je potrebno njeni duhovni plati, sicer se Evropa lahko spremeni v nekakšno čudno prikazen.       
 Dean Komel, programski vodja konference
VIDEO
Odprtje konference Evropa...

Dodaj v

Po duhovni plati do prihodnosti Evrope

Evropa, svet in humanost v 21. stoletju
10. april 2008 ob 18:23,
zadnji poseg: 10. april 2008 ob 19:51
Ljubljana - MMC RTV SLO/STA

Z odprtjem v Narodni galeriji se je začela konferenca, na kateri bodo domači in tuji udeleženci spregovorili o Evropi, svetu in humanosti v današnji družbi.

Mednarodno konferenco, ki jo v letu medkulturnega dialoga pripravlja Inštitut Nove revije v soorganizaciji s slovenskim predsedstvom EU-ju, povezuje v celoti naslov Evropa, svet in humanost v 21. stoletju; dialog v kulturi, dialog med kulturama. Ta želi s srečanjem med drugim poudariti, da se je "evropsko srečevanje" zgodovinsko uresničevalo prav v zadevah filozofije, znanosti, vere, umetnosti, politike. Prav v teh elementarnih okvirih mora torej potekati interkulturni razgovor, če želi ta bistveno prispevati k oblikovanju prihodnje evropske družbe in k s tem povezanim političnim odločitvam.

Od vere in filozofije do znanosti in politike
Do 12. aprila se bodo v Grand hotelu Union razni strokovnjaki med drugim pogovarjali o dvanajstih temah, kot so Zgodovinskost kot "identiteta" Evrope, Filozofske predpostavke evropskega samopremisleka, Krščanstvo in Evropa, Prostori umetnosti kot mesta evropskega srečevanja, Govorica literature in evropski pogovor, Različnost kultur: moč ali nemoč Evrope?, Skupni etos in etika individualnosti in drugih. Ne bodo pozabili tudi na globalizacijo in spremembo dojemanja smisla kulture, ob kateri poudarjajo, da se Evropa s tem procesom ne more le sprijazniti, marveč mora najti odgovore nanj, predvsem ko je v igri odgovornost do humanosti, s katero povezujemo naše razumevanje „kulture“.

Udeleženci konference
O teh temah bodo spregovorili Rémi Brague in Alain Finkielkraut (Francija), György Dalos (Madžarska), Karl-Markus Gauß (Avstrija), Bronislaw Geremek in Adam Michnik (Poljska), Bernhard Waldenfels in Adel Theodor Khoury (Nemčija), Umberto Galimberti (Italija), Andrei Marga (Romunija), Vidosav Stevanović (Srbija), Ioanna Kuçuradi (Turčija), iz Slovenije pa Dean Komel, Drago Jančar, Alenka Puhar in Tine Hribar.

Na odprtju so kot slavnostni govorniki zbrane nagovoril evropski komisar za izobraževanje, usposabljanje, kulturo in mladino Jan Figel, minister za kulturo Vasko Simoniti in programski vodja konference Dean Komel.

M. K.

Prijavi napako
Komentarji
Ladko Gajšek
# 11.04.2008 ob 19:55
Evropa, svet in humanost v 21. stoletju - Dialog v kulturi – dialog med kulturami
Ljubljana, 10. - 12. aprila 2008, Slovenija

Velika hvala humanosti in zahvala človeški pameti v 21.stoletju. Z odprtjem v Narodni galeriji se je začela konferenca o medkulturnem dialogu v EU, domači in tuji udeleženci smo spregovorili o Evropi, svetu in humanosti v današnji družbi – s katerega gledišča filozofij? Mednarodno konferenco, ki jo v letu medkulturnega dialoga pripravlja Inštitut Nove revije v soorganizaciji s slovenskim predsedstvom EU, povezuje v celoti naslov Evropa, svet in humanost v 21. stoletju - dialog v kulturi, dialog med kulturama.
Na srečanju govorcev so se pokzale bistvene razlike, ki naj nas združujejo že odPlatona naprej. Humanistika, vednost o tehnologijah in oblasteh, raznovrstne filozofije, znanosti, verstva v evropskem prostoru, etika in morala, dialoškost, stvari umetnosti, politike in zdajšnjosti skozi svetost življenja so tematika, ki odpira privilegirani prostor slovenske slave in proslave. Tako kot trgovski Interspar, se nadaljuje interkulturni pogovor, da lahko bistveno prispeva k oblikovanju prihodnje evropske družbe in k političnim ter socialnim, pravnim in drugim, ne le administrativnim odločitvam.

Ko danes razpravljamo o medkulturnem dialogu v Evropi, vse pogosteje nekateri celo epizodno pozabljajo, da je ta dialog možen v okviru zgodovinsko posredovanih življenjskih form, ki so konstituirale evropsko kulturno zavest, ne pa v nastavljenih uredništvih z administrativnimi plačanci in vdinjajočimi se deklami, še manj v institucijsko zahrbtni privoščljivosti in v slovenski malenkostni privoščljivosti. Medkulturni dialog, za katerega si danes v Evropi prizadevajo sploh v politiki, ne sme postati shinavčena druščina privilegirancev. Če gre namreč za dialoge, za razpravo, ki se boljkone ne more vzpostavljati zgolj na ravni socialne komunikacije ali kulturne informacije, tedaj je vprašanje, kdo je danes aktualno »organiziran«, kdo hodi vabljen na družabna kosila in družbene večerje kot »funkcionar«… Evropsko srečevanje se je zgodovinsko uresničevalo prav v zadevah filozofije, znanosti, vere, umetnosti, politike, toda ne le v političnih kuhinjah ali diplomatskih zakulisjih, ko se hvalijo isti v vistousmerjenosti in živijo na račun klapic. Kar velja za srečo zbliževanj in srečevanj z zunajevropskimi kulturnimi in civilizacijskimi tradicijami, ki smo jim te vrednosti bodisi podarjali bodisi vsiljevali, kot so nekateri še zmerom prepričani, je kvečjemu veljava organizacije in tehnika vabljenja na pogovore.

Intersparno vzpostavljanje interkulturnega pogovora gotovo lahko kakorkoli prispeva k oblikovanju tudi časno razzgodovinjene prihodnje evropske družbe Evropa se preprosto res ne more le »sprijazniti« s procesom vnaprej softverizirane globalizacije sveta, marveč mora najti odgovore nanj, predvsem ko je v igri odgovornost do humanosti, s katero povezujemo naše razumevanje vsaj civiliziranosti, morale, omike in olike.

Teme konference:
Sporazumevanje in srečevanje v kulturi in med kulturami kot poseben evropski izziv.
Zgodovinskost kot »identiteta« Evrope.
Filozofske predpostavke evropskega samopremisleka.
Prostori umetnosti kot mesta evropskega srečevanja.
Govorica literature in evropski pogovor.
Krščanstvo in Evropa; Evropa spričo dialoga med religijami.
Skupni etos in etika individualnosti.
Evropa med lastnim in tujim: geopolitične meje in razmejevanja.
Različnost kultur: moč ali nemoč Evrope?
Globalizacija in sprememba dojemanja smisla kulture.
Evropa kot družba znanja: odgovor na globalizacijo?
Medkulturno sporazumevanje in prihodnost skupne evropske politike.

Vladimir Gajšek
Kazalo