Žensko okostje, ki so ga našli v italijanskih Alpah, bo arheologom in zgodovinarjem morda izdalo dragocene podatke o prehranjevalnih navadah ljudi s tega območja pred pet tisoč leti. Foto: Comune di Introd
Žensko okostje, ki so ga našli v italijanskih Alpah, bo arheologom in zgodovinarjem morda izdalo dragocene podatke o prehranjevalnih navadah ljudi s tega območja pred pet tisoč leti. Foto: Comune di Introd
Ötzi Oetzi
Replika Ötzija na razstavi ob dvajseti obletnici odkritja njegovega trupla. Razstava v Južnotirolskem arheološkem muzeju v Bolzanu v Italiji bo na ogled še do srede januarja 2012. Foto: EPA

Najdeno žensko okostje so v Italiji že poimenovali "Ötzijevo dekle" ali "Gospa iz Introda" po alpski vasici Introd v dolini Aoste (Valle d'Aosta), kjer sta rada počitnikovala tako prejšnji kot zdajšnji papež. Arheologi in antropologi so ocenili, da je ženska na desnem boku, obrnjena proti vzhodu, tam ležala približno pet tisočletij.

Kaj je povzročilo smrt alpske gospe?
Župan Introda Vittorio Anglesio je povedal, da so starost trupla na leto 3.000 pr. n. št. ocenili glede na položaj v grobu in stratigrafijo. "Vse kaže, da je bila pokopana brez kakršnih koli predmetov. Vseeno pa bomo razširili območje izkopavanja in ga bolje raziskali,"je župan povedal za Discovery News. Ostanke gospe iz Introda so prenesli v laboratorij, kjer bodo skušali z raziskavami poiskati vzrok smrti, starost, morebitne bolezni in prehranjevalne navade.

Antropologinja Kristina Killgrove z univerze v Severni Karolini meni, da bi bil lahko zanimiv predvsem vpogled v prehranjevanje "Ötzijevega dekleta": "Iz tega obdobja imamo zelo malo neposrednih dokazov o človeški dieti. Ohranjenost Ötzijevega trupla je seveda ponudila obilje podatkov o njegovih prehranjevalnih navadah, a bi bilo zanimivo videti, kaj bodo pokazale določene analize tega okostja, ki pripadajo ženski, ki je živela približno v istem času in prav tako umrla v Alpah." Killgrovova pravi, da se je Gospa iz Introda verjetno prehranjevala drugače, saj je živela več sto kilometrov stran od Ötzijevega območja. "Še vedno vemo zelo malo o tem, kakšne žitarice so takrat jedli ljudje, zato bi lahko morda prav Gospa iz Introda priskrbela dokaze o prehranjevanju s pšenico, ječmenom ali prosom," je še povedala Killgrovova.