Po besedah urednika kataloga Andreja Smrekarja je razstava zadnja izjava na koncu serije Prančičevih razstav, ki so stopnjevale tempo od poznih 80. let. Pod naslovom Pa.slika so na ogled dela, ki so nastala lani in letos. Razstava bo odprta do 25. avgusta, nato pa bo v sklopu izmenjalnih razstav z zagrebškim Muzejem za umetnost in obrt v letu 2014 postavljena še v Zagrebu.
Smrekar kot prelomnico v Prančičevem ustvarjanju izpostavlja razstavo v samostanski cerkvi v Kostanjevici na Krki leta 1999. Vse do te razstave in še malo po njej je Prančičevo ustvarjalno energijo povsem posrkala snovnost slike. Snovni vidiki slike, ki jih je poudaril s kolažiranjem in odstranjevanjem tekstilnih trakov ter s pogosto uporabo plišastih površin in z reliefnostjo površine, so se prepletli z opredmetenjem slike, ko je s postopnim debeljenjem stranic podokvirjev, na katere se je razlezla slikovna površina, slikar oblikoval telo slike.
Izkušnja s kostanjeviško spomeniško arhitekturo je prvič aktualizirala velikost podobe zaradi položaja slike v prostoru, ki je postavljal svoje pogoje zaradi razsežnosti in plastične artikulacije, tedaj so Prančičeve slike postale poliptihalne, njihovo obliko in razmerja pa je narekoval razstavni prostor, pojasnjuje Smrekar.
Sredi prvega desetletja novega stoletja se je v njegovih delih začela izgubljati fizična materialnost površine. Njene poudarjeno taktilne lastnosti so se začele umikati lazurnemu naslojevanju tankih barvnih nanosov, pogosto doseženih z izpiranjem z razredčili. Poteza je dobila povsem novo razsežnost, saj je na novih slikah izginila klasična sled slikarskega orodja in delovanja, piše Smrekar v uvodu monografije.
Vodilna figura starejše generacije sodobnega slikarstva
Pisce besedil je k sodelovanju pri monografiji povabil umetnik sam, vsi avtorji pa ga spremljajo od začetka njegove kariere. Likovni kritik Andrej Medved, ki je svoj tekst razdelil v več tematskih sklopov, je Prančiča označil kot slikarja, ki je prešel vrsto obdobij svojega raziskovanja. Sam ga danes vidi kot vodilno figuro starejše generacije sodobnega slikarstva, in to ne le slovenskega. Pod besedila monografije se podpisujeta še Nadja Gnamuš in Tonko Maroević, za grafično oblikovanje pa je poskrbel Ranko Novak.
Monografijo in razstavo so v CD-ju pripravili v sodelovanju s kostanjeviško Galerijo Božidar Jakac.