Drugo
(5)

Poudarki

  • Italijanski minister za kulturne dobrine je ogorčen nad upravljanjem s Pompeji
  • Arheološki spomeniki niso ogroženi, vendar je celotno območje zelo zanemarjeno
  • Pompeje in Herkulaneum je leta 79 po izbruhu Vezuva prekril vulkanski pepel
  • Mesti, ki sta izraz rimske civilizacije v času vladanja Flavijcev, so odkrili sredi 18. stoletja
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4,6 od 13 glasov Ocenite to novico!
Izbruh Vezuva je popisal rimski pisec, pravnik in filozof Plinij Mlajši, čigar stric, prav tako sloviti učenjak in pisec Plinij Starejši, je med nesrečo umrl. Foto: J. Frias Velatti/Juan Frias Velatti (Unesco)
Unesco je Pompeje na svoj seznam svetovne kulturne dediščine uvrstil z argumentacijo, da najdba bolje kot vse druge arheološke najdbe na tem svetu prikazujejo življenje v neki starodavni civilizaciji v določenem trenutku. Foto: J. Frias Velatti/Juan Frias Velatti (Unesco)

Dodaj v

Pompeji ne smejo zgniti!

Slabo upravljanje z arheološkima najdiščema Pompeji in Herkulaneum
7. julij 2008 ob 09:03
Rim - MMC RTV SLO

Pompeji naj bi bili pred svojim drugim propadom. Arheološka znamenitost je menda močno zanemarjena in italijanska vlada je razglasila 'izredne razmere'.

Povod za to je bilo poročilo italijanskega ministra za kulturne dobrine Sandra Bondija, ki je - tako poroča Die Welt - zapisal, da je zaradi "razpadanja in zanemarjenosti" stanje v Pompejih preprosto nevzdržno. Same izkopanine menda zaradi slabega upravljanja s Pompeji, ki so od leta 1997 tudi del Unescove svetovne kulturne dediščine, še niso ogrožene, spomenik kot celota, pa ni 'ničemur več podoben'.

Izredna akcija rimske vlade
Kanalizacija in pešpoti so popolnoma neurejene, veterinarskega nadzora nad živalmi, ki lazijo ali tacajo po ostankih avgusta leta 79 pod vulkanskim pepelom in lavo pokopanega mesta, tako rekoč ni in edina restavracija deluje z izgubo ter ni nič podobna gostinskim objektom, kakršni naj bi stali na območju kulturnih znamenitosti, ki so bistvenega pomena ne le za eno samo državo, temveč za ves svet. Pomena Pompejev in drugih arheoloških najdbišč za sloves in promocijo države v svetu se italijanska vlada še kako dobro zaveda. Zato je tudi nemudoma odobrila akcijo za reševanje težav v Pompejih in zanjo namenila precej denarja.

Leta 1599 se za Pompeje ne zmeni nihče
Pompeji so eno najbolj znamenitih arheoloških najdbišč na svetu. Ta status so si pridobili že pred več kot 150 leti oziroma nemudoma po odkritju leta 1748. Razlog je bila tako rekoč popolna ohranjenost starodavnega mesta, spomin na katerega se je v 1700 letih popolnoma izgubil. Ker lokacije mesta nihče ni poznal, je bilo odkritje povsem naključno. Leta 1738, ko so kopali temelje za novo poletno palačo neapeljskega kralja Karla Burbonskega, so delavci naleteli na ostanke Herkulaneuma, mesta, ki ga je tako kot Pompeje uničil izbruh Vezuva leta 79. Pravzaprav je resnica nekoliko drugačna. Sledi mest so bile prvič odkrite že leta 1599, ko so pod nadzorom Domenica Fontane grebli novo strugo reke Sarno, vendar pa se takrat nihče ni potrudil pogledati, kaj vse se skriva pod debelim nanosom vulkanskega peska.

Rimski imperij v času Flavijcev
Stanje, v katerem so našli Pompeje in Herkulaneum, je najlepši materialni dokaz starega rimskega imperija na vrhu svojih moči. Nesreča se je zgodila v času vladavine dinastije Flavijcev oziroma v letu, ko je oblast z Vespaziana prešla na Titusa. Oba vladarja tako kot tudi njunega naslednika, zadnjega Flavijca, Domitiana, so kritizirali zaradi centralizacije oblasti, vendar pa je trojici treba priznati, da je uspešno izvedla reforme, ki so omogočile stabilnost imperija daleč v tretje stoletje. Vsi trije so oporo za svoje vladanje tudi vedno bolj iskali v vojski, marginalizirali so vlogo senata, sami pa so bolj kot 'prvi med enakimi državljani' imeli vlogo pravega imperatorja.

V tem rimskem imperiju so imeli Pompeji vlogo pomembnega in uspešnega trgovskega mesta, medtem ko je bil do danes bolje ohranjen Herkulaneum počitniško letovišče. Herkulaneum ljubitelje antike danes navdušuje z izjemnimi stenskimi poslikavami v vili Oplontis, ob ogledu katerih sodobni človek dobi predstavo o razkošnem življenju, ki so ga uživali premožni državljani zgodnjega obdobja rimskega imperija. Pompeji in Herkulaneum so tako zares izrednega civilizacijskega pomena, saj nam nazorno predstavljajo eno od obdobij civilizacije, ki je močno zaznamovala zgodovino številnh evropskih narodov oziroma 'starega kontinenta' v celoti.

Polona Balantič

Začetki mesta Pompeji segajo v 7. stoletje pred našim štetjem. Foto: J. Frias Velatti/Juan Frias Velatti (Unesco)
Pompeji, javno kopališče
Meščani Pompejev in Herkulaneuma so tako kot drugi Rimljani obdobja rimskega imperija cenili tuzemske užitke. O slednjem pričajo tudi erotične freske na stenah javnega kopališča. Foto: EPA
Arheologi domnevajo, da jim je do danes uspelo izkopati približno dve tretjini Pompejev. Z nadaljnjimi izkopavanji se niti ne mudi, kajti ostanki, ki so se po več kot 1.700 spet znašli na prostem, hitro propadajo. Foto: J. Frias Velatti/Juan Frias Velatti (Unesco)
Pompeji in Herkulaneum sta bili le dve mesti cvetoče regije okoli gore Vezuv. Drugi kraji so bili pretežno kmetijski in v njih meščani večinoma niso živeli. Foto: EPA
Prijavi napako
Komentarji
loup
# 07.07.2008 ob 21:48
Rimljani so tok fukarli okrog, da jim še hipiji ne sežejo do kolen.

Ava.
bladzo
# 07.07.2008 ob 13:17
Pompeji so eden največjih arheoloških spomenikov samo zato, ker so se pod nanosi vulkanskega pepela in lave tako dobro ohranili. Drugače je bila pa takih mest ogromno, vendar niso imela sreče, da bi jih zasul takšne vrste sediment.
Drugače se mi pa stanje v Pompejih še ne zdi tako katastrofalno. Res je, da bi se dalo še marsikaj narediti na raziskavah (kar je ključnega pomena) ter na promociji in edukaciji obiskovalcev.
Pokriti takšen kompleks je pa skorajda nemogoče. Važno je, da pokrijejo vsaj glavne točke, ki so najbolj promocijsko pomembne, druge stvari pa itak vsake toliko časa konservirajo.
canadian
# 07.07.2008 ob 11:27
huda freska na javnme wcju hehe. že takt a?
pobic_17
# 07.07.2008 ob 11:12
sem bil lani v pompejih pa se mi ne zdijo nič kritični
miroslav
# 07.07.2008 ob 09:42
v bistvu bi morali celo zadevo pokrit... ker tako nezavarovano pred soncem pa dežjem je katastrofa...gre za enga največjih zgodovinskih spomenikov...
Kazalo
  • Novice

    Slovenija, Svet, Evropska unija, Gospodarstvo, Črna kronika, Zdravje, Okolje, Znanost in tehnologija, Klepet z gosti, Vaša novica, Arhiv, Zadnje novice

    Šport

    Nogomet, Košarka, Rokomet, Odbojka, Hokej, Tenis, Atletika, Zimski športi, Motošporti, Formula 1, Kolesarstvo, Preostali športi, Rumeni pajkl, Arhiv

    Kultura

    Film, Glasba, Razstave, Oder, Knjige, Drugo, Na platnu, Džuboks, Knjižna polica, Kino, Prireditve, Na današnji dan, Zgodbe, EPK, Arhiv

    Zabava

    Zanimivosti, Družabna kronika, Iz sveta znanih, Glasba, Moda, Avtomobilizem, Erotika, Kuharski nasveti, Na današnji dan, Kino, Prireditve, Glosa, Arhiv
  • Ture avanture

    Novice, Podobe Slovenije, Vagabund, Fascinantni hoteli, Prevozna sredstva, Navade po svetu, Planinski izlet, Kaj storiti, če ..., Knjiga za na pot, Popotni dnevnik, Arhiv

    TTX

    Spored

    TV Slovenija 1, TV Slovenija 2, TV Slovenija 3, TV Koper, TV Maribor, Prvi program, Val 202, Ars, Radio Maribor, Radio Koper, Radio Capodistria

    Avdio / Video

    Videonovice, Arhiv oddaj, TV Slovenija 1, TV Slovenija 2, TV Slovenija 3, TV Koper Capodistria, Prvi program, Val 202, Ars, Radio Maribor, RSi, Radio Koper, Radio Capodistria, MMR
  • Moj splet

    Forum, Blog, Slike, Video, Avdio, Popotnik, Second life, Moj svet, Klepetalnica

    Kontakti

    O RTV Slovenija

    O RTV Slovenija, About RTV Slovenija, Radio Slovenija, Televizija Slovenija, RTV Koper/Capodistria, RTV Maribor, Multimedijski center, Oddajniki in zveze, Marketing Radijska produkcija, Televizijska produkcija, Glasbena produkcija, Založba kaset in plošč, Naročila, razpisi, natečaji, Poklicna merila, Programski standardi, Etična merila, RTV-prispevek, RTV-vsebine, Povezave, Projekti,