Stavba Narodnega doma je kulturni spomenik državnega pomena s simbolnim pomenom za novomeško in slovensko zgodovino. Foto: Radio Slovenija/Jože Žura
Stavba Narodnega doma je kulturni spomenik državnega pomena s simbolnim pomenom za novomeško in slovensko zgodovino. Foto: Radio Slovenija/Jože Žura
Narodni dom
Novomeška stavba je kulturni spomenik državnega pomena s simbolnim pomenom za novomeško in slovensko zgodovino. Foto: Radio Slovenija/Jože Žura
Narodni dom
Uporabniki Narodnega doma iščejo nadomestne prostore, v katerih bi lahko ustvarjali, vendar pa jih ne morejo najti v tako kratkem času in brez pomoči. Foto: Radio Slovenija/Jože Žura

Ustvarjalci oziroma tisti med njimi, ki so še tam ostali, vztrajajo na svojem mestu.

Približno deset jih vztraja
Pred Narodnim domom in v njem se ni ob napovedani uri zgodilo nič. Približno deset umetnikov se je v zgradbi zabarikadiralo in namerava tam, kot pri prejšnjih poskusih izselitev, vztrajati.

Predstavnik likovnikov, ki so svoje prostore našli v Narodnem oz. Sokolskem domu, Sebastjan Šeremet je povedal, da so obvestilo o deložaciji dobili zgolj zataknjeno za vrata, bilo pa je naslovljeno na društvo, ki ga več ni oziroma je že izbrisano iz registra.

Iščejo nadomestne prostore
Na deložacijsko obvestilo so občini, sodišču in izvršitelju pisno odgovorili. V njem so zapisali, da iz Narodnega doma mečejo "Društvo za kulturno osveščanje, ki ne obstaja več", in da pristojni o deložaciji niso obvestili preostalih uporabnikov te zgradbe.

Uporabniki Narodnega doma iščejo nadomestne prostore, v katerih bi lahko ustvarjali, vendar pa jih ne morejo najti v tako kratkem času in brez pomoči.

"Narodni dom ne pripada kapitalističnim pridobitnikom"
"Ne gremo pa ven, ne na tak način in ne s takim ravnanjem. Svoje stvari moramo pač obvarovati,"
je poudaril Šeremet. Dodal je, da bi Narodni dom takoj zapustili ob zavezi občine, da jim bo po prenovi prostore vrnila v brezplačni najem.

Eden izmed uporabnikov Narodnega doma je ob poskusu izselitve povedal, da so "denar za Narodni dom zbrali Novomeščani in zato pripada Novomeščanom, in ne nekakšnim kapitalističnim pridobitnikom".

Po neuradnih informacijah naj bi pristojni današnjo izselitev odpovedali.

Januarja ostali brez vode in elektrike
Uporabniki Narodnega doma so po pravnomočnosti sodbe glede izročitve nepremičnin občini januarja ostali brez vode in elektrike, na novomeški občini pa so takrat napovedali, da se bodo k prisili pri njihovi izselitvi pred delno sanacijo stavbe zatekli le, če ne bodo dosegli dogovora.

Z novomeške občine so javili, da bi morali likovniki, zbrani pod imenom Avtonomna kulturna cona (AKC) Sokolc, v skladu s pravnomočno sodbo Narodni dom izprazniti že decembra lani, omenjena sodba pa Mestni občini Novo mesto ne nalaga plačevanja stroškov, ki nastajajo s protipravno uporabo prostorov.

Objekt za najširši krog novomeških društev
Objekt naj bi po sanaciji namenili zgolj dnevnemu delovanju in ga želijo nameniti kar najširšemu krogu novomeških društev in posameznikov, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko kulturo, zdajšnji uporabniki pa bodo imeli v okviru zakonskih določil možnost, da pod enakimi pogoji pridobijo pravico do uporabe prostorov, so še zapisali.

Novomeška občina, ki je predlani nameravala delno sanirati novomeški dokaj zapostavljeni Narodni dom, se je sicer po neuspešnem poskusu, da bi preselila tam gostujoče likovnike, obrnila na sodišče. To je tožbi za izpraznitev in izročitev nepremičnin decembra lani ugodilo. Na občini, kjer imajo za omenjeno sanacijo pripravljeno 125.000 evrov občinskega denarja, so želeli sanacijo začeti spomladi.

Desetletja propada, obljube prenove
Novomeški Narodni dom, prvi takšne vrste na Slovenskem, je temeljni kamen dobil leta 1873, zdaj pa že več desetletij propada. Več občinskih vodstev je obljubilo njegovo prenovo, območni zavod za varstvo kulturne dediščine je izdelal konservatorski program, predlani je nato zastal poskus delne stavbne sanacije.

Novomeška stavba je kulturni spomenik državnega pomena s simbolnim pomenom za novomeško in slovensko zgodovino.