Ko govorimo o jugoslovanski popularni glasbi, in še posebej o rocku, se pogosto zapletamo v nenavadne preplete mitologije, nostalgičnih občutij in megalomanskih pretiravanj. Nekateri so prepričani, da se popularna glasba, predvsem rock, ni razvijala v nobeni drugi socialistični državi razen v Jugoslaviji; drugi so prepričani, da je rock označeval moderno Jugoslavijo, ki naj je ne bi zadel urok nacionalizmov; tretji spet vidijo v popularni glasbi Jugoslavije odsev celotne države v malem, z vsemi njenimi plusi in minusi.
"Zanimalo nas bo, kakšne vzporednice iz preteklosti je mogoče uporabiti v sedanjosti," je napovedala Urša Valič iz MNZS, ki je v uvodnem prispevku spregovorila o podobah popularne glasbe 20. stoletja v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. "Moj prispevek, glede na to, da delam v muzejskem oddelku za fotodokumentacijo, obravnava fotografijo v povezavi s popularno glasbo. Zanima me vizualizacija glasbe v našem arhivu in muzejskem prostoru."
Po njenih besedah sta glasba in fotografija v muzejskem prostoru namreč bolj kulisa za muzejsko prezentacijo. "Prave interpretacije same glasbe in fotografije pa v muzejskem prostoru pravzaprav ni."
Posvet so organizirali v okviru raziskovalnega projekta Angažirana preteklost: socialnoantropološka analiza transformacij popularne glasbe na območju nekdanje Jugoslavije.
Od panka do dalmatinskih klap
Do popoldneva bodo na posvetu med drugim sodelovali še Nikolai Jeffs, ki je svoj prispevek naslovil 1983: alternative znotraj alternative oziroma hardcore kontra punku v Ljubljani al' kva?, Ana Hofman, ki bo spregovorila o postjugoslovanskem radikalnem pevskem amaterizmu na primeru na Dunaju delujočega zbora Hor 29. Novembar, ter Urša Šivic, ki bo pojasnila akulturacijo dalmatinskega klapskega petja v Sloveniji.
Nezanesljivi labirint (glasbene) jugonostalgije
O poslušanju rocka v socialistični gimnaziji 1968-1972 se bo spraševal Jože Vogrinc, Rajko Muršič pa bo spregovoril o labirintu spominov in predstav o popularni glasbi nekdanje Jugoslavije. Za pogled, usmerjen nekoliko bolj v preteklost, se je Muršič odločil, ker se je moral ob razstavi Mi, vi, oni v Umetnostni galeriji Maribor srečati z dejstvom, da je v preteklosti "sam nastopal v vlogi akterja".
"Ugotovil sem, da se tudi sam ne spominjam določenih stvari, ki sem jih takrat počel, oziroma da imam dokaj zmedene spomine. Kaj to pomeni šele za spomini na takratno produkcijo in čas?" se sprašuje. "Pravzaprav je zelo pomembno razumeti, da tudi akterji sami ne razumemo lastne pozicije v tistem trenutku oziroma jo razumemo le na pol. Zato potrebujemo zunanji, znanstveni pogled," je dodal. "Če pogledamo le kakšen koncert skupine Bijelo Dugme. Recimo, da je koncert obiskalo 4000 ljudi - potem imamo 4000 interpretacij istega dogodka," je pojasnil Muršič.
Ob koncu posveta bodo predvajali še etnografski film Mojce Kovačič in Urše Šivic Guča after party.
Ko govorimo o jugoslovanski popularni glasbi, in še posebej o rocku, se pogosto zapletamo v nenavadne preplete mitologije, nostalgičnih občutij in megalomanskih pretiravanj. Nekateri so prepričani, da se popularna glasba, predvsem rock, ni razvijala v nobeni drugi socialistični državi razen v Jugoslaviji; drugi so prepričani, da je rock označeval moderno Jugoslavijo, ki naj je ne bi zadel urok nacionalizmov; tretji spet vidijo v popularni glasbi Jugoslavije odsev celotne države v malem, z vsemi njenimi plusi in minusi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje