Vaša ocena: 
Ocena 4,6 od 10 glasov
Ocenite to novico!
| Na jeziku sloni identiteta. Če odpišemo poučevanje slovenščine, to pomeni uničiti obstoj slovenske manjšine za mejo. | ||
| Tomaž Simčič, vodja urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo - Julijsko krajino | ||
21. februar je dan, ko po vsem svetu praznujemo dan maternega jezika. Ta letos poudarja večjezičnost pri vključujočem izobraževanju.
"Jezik, v katerem razmišljamo in v katerem čutimo, je naša največja dragocenost," je v poslanici zapisala generalna direktorica Unesca Irina Bokova in dodala, da pa je obenem večjezičnost pomembna pri zagotavljanju enake izobrazbe za vse in v boju proti diskriminaciji. Po njenih besedah tudi gradnja pristnega dialoga temelji na spoštovanju jezikov, saj s tem, ko ščitimo jezik, ščitimo sami sebe.
| Današnji dan je Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) leta 2000 razglasila za mednarodni dan materinščine. Ob tej priložnosti je namestnica vodje poslanske skupine SD-ja Majda Potrata na ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žigo Turka naslovila poslansko pobudo. V njej predlaga, da bi se služba za slovenski jezik preoblikovala v sektor za slovenski jezik in se vezala neposredno na kabinet ministra ter s tem okrepila možnost za sodelovanje z vsemi ministrskimi resorji.
|
Uporaba maternega jezika je, nadaljuje, pomembna za opismenjevanje v šolah, kar je v praksi pogosto izziv doseči. Izobraževalni sistemi namreč jezikovne manjšine pogosto zapostavljajo. Če bi njihovi pripadniki že od začetka imeli možnost, da v šolah sledijo pouku v maternem jeziku, nato pa v nacionalnem, uradnem ali kakem drugem jeziku, bi si prizadevali za enakost in socialno vključenost, opozarja Bokova.
Jezikovna raznolikost je naša skupna dediščina, ki pa je zelo krhka. Do konca stoletja grozi izumrtje skoraj polovici od 6.000 jezikov, ki jih danes govorijo po svetu. Izumrtje jezikov pa pomeni osiromašenje človeštva, saj se v jeziku izraža tudi del kulturne dediščine naroda. Kulturna raznolikost je tako pomembna kot biotska raznovrstnost, je še zapisala Bokova.
Kako je s poukom v maternem jeziku med Slovenci v zamejstvu?
Po besedah predsednika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Marjana Sturma med koroškimi Slovenci zanimanje za učenje slovenščine narašča, o čemer priča podatek, da trenutno približno 45 odstotkov vseh osnovnošolskih otrok na avstrijskem Koroškem obiskuje dvojezični pouk. Tudi med zamejci v Italiji se število učencev v zadnjem desetletju povečuje, še posebej v vrtcih in osnovnih šolah, najbolj na Goriškem, pojasnjuje vodja urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo-Julijsko krajino Tomaž Simčič.
Zamejska skupnost v zadnjih 60 letih lepo napredovala
Po njegovi oceni je poučevanje slovenščine med zamejci v Italiji dobro urejeno, saj imajo, razen v Benečiji, enojezične šole. Meni sicer, da bi bilo seveda treba marsikaj izboljšati, vendar je prepričan, da je zamejska skupnost glede jezika v zadnjih 60 letih lepo napredovala. Po njegovih besedah je v Benečiji, Tržaški in Goriški pokrajini v slovenskih vrtcih, osnovnih in srednjih šolah približno 4.200 učencev. Italijanščina se na teh šolah poučuje kot jezik okolja.
Poudarja, da je v zamejstvu poučevanje slovenščine za ohranjanje slovenske identitete bistvenega pomena. "Na jeziku sloni identiteta. Če odpišemo poučevanje slovenščine, to pomeni uničiti obstoj slovenske manjšine za mejo." Takega mnenja je tudi Sturm. Kot je dejal, je ključnega pomena za ohranjanje slovenske manjšine na Koroškem povečanje števila govorcev slovenskega jezika. Pomembno je, da od 45 odstotkov učencev dvojezičnega pouka, prihaja 80 odstotkov učencev iz nemško govorečih družin.
Brez dvoma.Enostavno.
Nekoliko težje je le nedvoumno in celostno definirati kaj to pomeni: Ščititi jezik".
Izumiranje in rojevanje jezikov je čisto normalen proces. Ne eno ne drugo ne vpliva na kulturno "siromašenje". Geografska razdalja oz. ločenost prispeva k rojevanju novih jezikov in dialektov, medtem ko goegrafska (oz. danes zaradi interneta komunikacijska) bližina omogoča ravno obratno, fuzijo dialektov in jezikov.
Kaj pa mislite, da so španščina, francoščina in italijanščina. Nič drugega kot "pokvarjena" oz. poenostavljena latinščina.
Meni osebno je zanimiv fenomen internetnega jezika: razne kratice LOL, mwa, WTF, LP, RTM itd. in izražanje čustev s pomočjo ločil :-) <3 :D :P To samo kaže na človeško iznajdljivost in sposobnost prilagajanja spremembam. Jezik je živ organizem, ki se stalno prilagaja spremembam družbenega okolja, in ga ni mogoče ukalupiti. Noben uraden slovar jezika ne more zajeti vseh besed, izrazov in pojmov, ki jih jezik vsebuje. Knjižni jezik pa tudi ni najvišji nivo jezika. Daleč od tega. Jezik se najprej govori, šele potem piše. Je le eden od nivojev jezika, ki so po mejem mnenju, med seboj popolnoma enakovredni.
S tem, ko govorimo vsako tretjo besedo "ne", smo zaščitili Pozitivno Slovenijo.