Kakšen je Slovenec, ki ne zna na pamet Vrbe, se je vprašal Partljič, prepričan, da bi morali ljudi vzgajati, da to bogastvo nosimo s seboj. Foto: BoBo
Kakšen je Slovenec, ki ne zna na pamet Vrbe, se je vprašal Partljič, prepričan, da bi morali ljudi vzgajati, da to bogastvo nosimo s seboj. Foto: BoBo
Vrba
Številni zbrani na slovesnosti pa so se v Vrbo podali peš iz bližnjih in tudi bolj oddaljenih krajev. Foto: BoBo
Vrba
Letos so v Zavodu za turizem in kulturo Žirovnica našteli rekordno število pohodnikov po Poti kulturne dediščine. Foto: BoBo
Igralec Janez Škof je poskrbel za recitacijo Prešernovih pesmi.
Igralec Janez Škof je poskrbel za recitacijo Prešernovih pesmi. Foto: BoBo

Partljič je v Vrbi, ki jo je ob kulturnem prazniku kljub oblačnemu in hladnemu vremenu obiskalo veliko ljudi, še poudaril: "Že prav, da znamo praznovati, toda dragi moji, Prešerna je treba brati." Dodal je, da bi moral imeti vsak Slovenec doma Prešernove Poezije in vsaj enkrat priti v Vrbo.


K Prešernu se je treba vedno znova vračati

V svojem nagovoru je Partljič vpletel Prešernove verze v aktualni čas in poudaril, da lahko v njem vsakdo nekaj najde. Njemu sta se utrnili dve spoznanji; prvo sporočilo, ob tem, da v šolah manj berejo Prešerna, je, da je Prešernovo poezijo treba brati in se k njej vedno znova vračati. Kakšen je Slovenec, ki ne zna na pamet Vrbe, se je vprašal Partljič, prepričan, da bi morali ljudi vzgajati, da to bogastvo nosimo s seboj.

Vrba, meka slovenske kulture
Zbranim se je zahvalil, da gojijo spomin na Prešerna in da so ponosni nanj. "Za slovenskega pisatelja ni večje časti, kot če mu dajo besedo pred Prešernovo rojstno hišo," je ocenil lanski dobitnik Prešernove nagrade in dodal, da je Vrba meka slovenske kulture, v katero bi moral vsak Slovenec priti vsaj enkrat v življenju.


"Prav je, da praznik doživimo tudi na osebni ravni"

Žirovniški župan Leopold Pogačar je razmišljal o pomenu kulturnega praznika. "Če izhajamo iz Prešerna, ki je na občudovanja vreden način uporabil slovenski jezik za izražanje najglobljih osebnih doživetij in tankočutno opisovanje aktualnih družbenih problemov, je prav, da ta praznik doživimo tudi osebno in ne zgolj z vidika stanja kulture," je dejal. Kot pravi, doživlja sam kulturni praznik kot dan, "ko si s ponosom rečem, da sem Slovenec in ko trdim, da je naš jezik najlepši na svetu". "Pri tem si obljubim, da bom v prihodnosti deloval v smeri ohranjanja vsega, kar nas dela Slovence," je poudaril in dodal, da je treba ob robu pustiti vrednostne sodbe, ki nas tudi na praznik velikokrat razdvajajo, in na zgodovino pogledati pragmatično.

"Zgodovine države, jezika in naroda si ne more nihče lastiti"
Ugotavlja pa, da se žal zgodovinska vprašanja vedno manj prepuščajo v preučevanje stroki in vedno bolj postajajo orodje za medsebojno obračunavanje političnih sil. Poudarja, da si zgodovine države, jezika in naroda ne more nihče lastiti. "Dokler bo to naša skupna last in se bomo tega zavedali, bomo obstajali, ko se bodo tega polastile elite, pa nas, dragi moji rojaki, v taki obliki zagotovo ne bo več," je opozoril.

Program slovesnosti sta soustvarjala Janez Škof, ki je poskrbel za recitacijo Prešernovih pesmi, in glasbenik Zoran Predin. Letos so v Zavodu za turizem in kulturo Žirovnica našteli rekordno število pohodnikov po Poti kulturne dediščine, ki so jo obogatili s kulturnim dogajanjem še v rojstnih hišah drugih znanih mož, ki so se rodili v vaseh pod Stolom.