Narodna galerija velja za osrednjo nacionalno ustanovo za starejšo umetnost v Sloveniji, ki hrani največjo zbirko likovnih del na slovenskem ozemlju od visokega srednjega veka do 20. stoletja. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Narodna galerija velja za osrednjo nacionalno ustanovo za starejšo umetnost v Sloveniji, ki hrani največjo zbirko likovnih del na slovenskem ozemlju od visokega srednjega veka do 20. stoletja. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Narodna galerija, prenova
Obnova obsega dela na pročelju in na stavbnem pohištvu, ki je vezano na zunanjost, ter stavbnem pohištvu v notranjosti, kjer so tudi poslikave, štukature, kamniti in kovinski elementi, kot je pojasnil vodja Restavratorskega centra RS Jernej Hudolin. Foto: Narodna galerija

Danes sta si potek del ogledala predsednica vlade, ki opravlja tekoče posle, Alenka Bratušek in minister za kulturo Uroš Grilc. Sredstva za prenovo so zagotovljena v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013.

Vlada v odhodu na ogledu
Bratuškova je izrazila zadovoljstvo, da se ta investicija izvaja, saj je izjemnega pomena ne le za Ljubljano, ampak za celotno Slovenijo. Sama bi si želela več denarja ne le za investicije, ampak na splošno za kulturo. Kot je še dejala, verjame, da bo s tem, ko se izboljšuje gospodarska rast, vedno več sredstev tudi za kulturo in tega se veseli.

Minister za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Uroš Grilc pa je povedal, da pomen prenove vidi ne le v tem, da se stavba, ki je nastala za kulturna in športna društva, v celoti nameni področju kulture, ampak bo s prenovo galerija tudi pridobila skoraj 2.150 kvadratnih metrov novih funkcionalnih površin, namenjenih razstavni in pedagoški dejavnosti ter depojem, delavnicam in drugim servisnim prostorom.

Bolj obsežen kot zahteven projekt
Vsa konservatorsko-restavratorska dela pri prenovi galerije izvaja Restavratorski center RS. Vodja restavratorskega centra Jernej Hudolin je povedal, da gre za izjemno zahteven projekt predvsem zaradi njegovega obsega in ne toliko po strokovni plati, saj so jim dela, ki jih izvajajo, dobro poznana. Hudolin tudi ocenjuje, da so trenutno realizirali tri četrtine projekta.

Zunanjost je po njegovih besedah skoraj končana, prav tako so končali restavriranje stavbnega pohištva. Končali so tudi dela v veliki in mali dvorani, ko bodo svoje delo končali gradbeniki, se bodo preselili na stopnišče, nato pa jih čaka še nekaj manjših del po vseh drugih prostorih.

Sprva palača Narodnega doma
Zamisel za gradnjo palače Narodnega doma se je porodila po vižmarskem taboru, ko so napredna slovenska športna in kulturna društva zbrala sredstva za gradnjo. Gradili so jo po načrtih Františka Edmunda Škabrouta in odprli leta 1896. V pritličju palače je delovala telovadnica društva Sokol, v prvem nadstropju so bili velika prireditvena dvorana in prostori društev.

Narodna galerija se je v stavbo vselila leta 1927. Leta 1993 je bila zgrajena nova stavba po načrtih Eda Ravnikarja, leta 2001 pa vmesni trakt po načrtih Jurija Sadarja in Boštjana Vuge.