S tem se sklepa približno sedem let dolg projekt prenove stavbe, ki jo je občina namenila javnim kulturnim programom in umetniškim ateljejem. Zaradi potreb prenove je Mestna občina Ljubljana (MOL) morala izseliti stanovalce in umetnike, ki pa bodo lahko v Švicariji nadaljevali tradicijo in si uredili umetniške ateljeje.

V kleti Švicarije so uredili kiparska ateljeja, v prvem nadstropju tri slikarske. V hiši je na voljo še šest delovnih ateljejev in štirje rezidenčni, izmed katerih bosta dva namenjena mladim. Pritličje je namenjeno javnim programom, delavnicam, izobraževanjem, razstavam in drugim prireditvam. Osrednji prireditveni prostor je velika dvorana, kjer so namestili tudi manjšo okrepčevalnico.

Dialog med starim in novim
Arhitekti so se pri prenovi trudili najti dialog med starim in novim, ter tako jasno pokazati, kaj je novo in kaj je tisto, kar pripada času, ki mu stavba v izhodišču pripada. Velik izziv je bilo restavriranje zunanjih lesenih delov, prav tako je bilo zahtevno restavriranje šablonskih poslikav, ki so hišo krasile v skoraj vseh prostorih. Poseben izziv je bila tudi prilagoditev manjših prostorov nekdanjega hotela prireditvam, namenjenim prenovljeni stavbi. Kot je pred časom dejala arhitektka Maruša Zorec, so najprej s programsko študijo preverili, kako vsebine razporediti po hiši. "Želja je bila čim več čim večjih prostorov, vendar pa je imel nekdanji hotel tudi veliko majhnih sob, kopalnic in podobno. Izkazalo se je, da lahko organiziramo dva velika kiparska ateljeja ter več slikarskih in drugih ateljejev," je dejala.

Spomenik lokalnega pomena
Švicarija je od leta 2013 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena, zato so si med prenovo prizadevali ohraniti čim več izvirne substance. Velik izziv je bilo restavriranje zunanjih lesenih delov, zahtevno je bilo tudi restavriranje šablonskih poslikav, ki so hišo krasile v skoraj vseh prostorih. Kot so sporočili z občine, je celoten projekt - od izselitve stanovalcev do ponovne naselitve umetnikov v prenovljeno Švicarijo - vreden 5,7 milijona evrov bruto.

Nov hotel, staro ime
Počitniško hišico, ki je svoje ime dobila po videzu, ki posnema švicarski slog, je dal v petdesetih letih 19. stoletja postaviti avstrijski feldmaršal češkega rodu Josef Radetzky. Ta je imel namreč Tivolski grad v dosmrtni uporabi. Hotel Tivoli v alpskem slogu je nastal na pobudo tedanjega najemnika Švicarije, ljubljanskega hotelirja Ivana Kende in po načrtih arhitekta Cirila Metoda Kocha v prvem desetletju 20. stoletja. Gradnjo pa je investirala tedanja lastnica Mestna občina ljubljanska. Hišico v švicarskem slogu so tedaj porušili, ime Švicarija pa se je obdržalo.

Kjer sta nekoč delovala Cankar in Zajec
Hotel je domoval v stavbi do leta 1930. Štiri leta pozneje so bili v Švicariji naseljeni ruski emigranti, po drugi svetovni vojni so se v njej naselili umetniki in drugi stanovalci. V hiši je ves čas potekala kulturna dejavnost, v njej je nekaj časa živel Ivan Cankar, svoj atelje je imel tudi kipar Ivan Zajec.