Večjih sprememb na področju zaposlovanja v kulturi sklep, da uporabniki državnega proračuna s svojimi zaposlenimi ne smejo sklepati avtorskih in podjemnih pogodb ter da je tovrstne pogodbe treba razdreti, po mnenju večine ne bo prinesel. V Cankarjevem domu to pravilo velja že 20 let. Foto: BoBo
Večjih sprememb na področju zaposlovanja v kulturi sklep, da uporabniki državnega proračuna s svojimi zaposlenimi ne smejo sklepati avtorskih in podjemnih pogodb ter da je tovrstne pogodbe treba razdreti, po mnenju večine ne bo prinesel. V Cankarjevem domu to pravilo velja že 20 let. Foto: BoBo
Simon Kardum
Simon Kardum pojasnjuje, da tudi v Kinu Šiška niso imeli primera, da bi z zaposlenim imeli sklenjeno še avtorsko pogodbo. Obenem pa se mu zdi dopustno, da se plača neko delo, ki ga zaposleni nima v opisu svojih delovnih nalog. Foto: BoBo
Mitja Čander
Po besedah programskega direktorja zavoda Maribor 2012 - EPK Mitje Čandra je doslej veljalo, da je bil zaposleni, ki je opravljal neko delo za svojo institucijo, ki ni bila opredeljena v njegovi pogodbi, upravičen do plačila tega dela. Po novem vladnem sklepu bodo ta dela opravljali bodisi zunanji sodelavci ali pa bodo to njihove dodatne naloge. Foto: Zavod Maribor 2012

"Zaposleni plačo prejemajo za to, da hiša funkcionira; narediti morajo tudi vsa opravila, ki jim jih določijo nadrejeni znotraj delovnega področja, ki ga opravljajo," pravi Mitja Rotovnik, dolgoletni direktor Cankarjevega doma, ki podpira omenjeni predlog vlade. Po njegovih besedah javni kulturni zavodi ne smejo sklepati avtorskih pogodb s svojimi lastnimi zaposlenimi. To pravilo v Cankarjevem domu, kot je poudaril, velja že 20 let.
Podobno je v SNG-ja Drama Ljubljana, kjer avtorske pogodbe z zaposlenimi sklepajo le izjemoma, praviloma le, kadar je treba narediti zahtevnejši prevod dramskega dela. V Drami imajo namreč nekaj prevajalcev, ki sodijo v sam vrh prevajalske stroke, sicer pa so zaposleni na drugih delovnih mestih, denimo kot dramaturgi ali lektorji. Sicer nimajo sklenjene nobene avtorske pogodbe z zaposlenimi. Sklep vlade jim bo prinesel predvsem višje stroške prevajanja, saj bo zunanje najemanje prevodov dražje od dosedanje prakse.
Direktor CUK-ja Kino Šiška Simon Kardum pravi o predlogu, da je "higieničen", sicer pa je večina javnih zavodov že delovala na tak način. Tudi sami niso imeli primera, da bi z zaposlenim imeli sklenjeno še avtorsko pogodbo. Zdi pa se mu obenem dopustno, da se plača neko delo, ki ga zaposleni nima v opisu svojih delovnih nalog. Sicer meni, da se težko zahteva, da se že sklenjene pogodbe razderejo, saj to ocenjuje kot nezakonito. Vlada bi po njegovih besedah morala sprejeti tudi sklep, da direktorji kot delodajalci ne bi smeli pustiti svojih zaposlenih, da opravljajo svoje avtorske storitve zunaj svojih institucij.
Mitja Čander, programski direktor zavoda Maribor 2012, pravi, da je do zdaj veljalo, da je bil zaposleni, ki je opravljal neko delo za svojo institucijo, ki ni bila opredeljena v njegovi pogodbi, upravičen do plačila tega dela. Po novem vladnem sklepu bodo ta dela opravljali bodisi zunanji sodelavci ali pa bodo to njihove dodatne naloge. V EPK-ju nihče od redno zaposlenih ne opravlja dodatnih nalog, za katere bi prejemal dodatno plačilo ali imel posebno pogodbo, je še povedal Čander, ki meni, da ta vladni ukrep "nekih dramatičnih sprememb na področju kulture ne bo prinesel".
"Sklep vlade je nekoliko kontradiktoren"
Društvu Asociacija sklep vlade z vidika hierarhije pravnih predpisov ni popolnoma razumljiv in se jim zdi kontradiktoren. Če izničuje prepoved sklepanja avtorskih pogodb javnih zavodov v kulturi z avtorji oziroma samozaposlenimi v kulturi, pa sklep pozdravljajo. Prejšnji sklep vlade se jim je zdel brezpredmeten, saj ni bil objavljen v uradnem listu in ni imel pravne podlage. Javni zavodi so po zakonu samostojne pravne osebe z lastno upravljavsko strukturo. Zato se sklep vlade o prepovedi sklepanja avtorskih pogodb razumeli kot vmešavanje v avtonomijo javnih zavodov na področju kulture.