Arheologe je najbolj presenetilo to, da je bila gora v tem času poseljena na izjemno strmem in visokem območju. Foto: RTV SLO
Arheologe je najbolj presenetilo to, da je bila gora v tem času poseljena na izjemno strmem in visokem območju. Foto: RTV SLO

Več prazgodovinskih najdb na Donački gori so odkrili že pred desetletjem, pred okoli mesecem pa znova začeli temeljiteje izkopavati širše območje pobočja. Kot za Radio Slovenija poroča Danijel Poslek, so arheologi iz celjskega pokrajinskega muzeja, Narodnega muzeja in Inštituta za arheologijo temeljito raziskali pobočje. Najdbe so presenetljive predvsem v dveh točkah; najprej zaradi starosti, saj so po besedah vodje izkopavanja Boštjana Odarja stare približno 2.800 let z možnostjo odstopanja 50 let, saj niso dovolj izpovedne, da bi lahko natančneje določili datacijo.

Terasasto obdelano pobočje
Druga stvar, ki jih je presenetila, je to, da je bila gora v tem času poseljena na izjemno strmem in visokem območju, na kar nakazujejo izoblikovane terase, ki so prav gotovo delo človeških rok.

Zdaj čaka arheologe analiza vseh najdb. Po Odarjevih besedah jih je treba preučiti, izrisati, zatem pa pripraviti strokovne in poljudnoznanstvene članke. Predvideva, da bi lahko vsebine pripravili do prihodnjega leta. Sledila bo predstavitev javnosti, in če bodo uresničene želje arheologov, bodo najdbe prvič na ogled v Rogatcu.

V preteklih izkopavanjih so na Donački gori med drugim našli kamnite sekire in drugo orodje iz mlajše kamene dobe, bronasto sekiro iz okoli leta 1000 pr. n. št., keltske novce in druge sledi. Na terasi pod vrhom Donačke gore, ki so jo Rimljani imenovali Mons Claudii, pa so odkrili del poznoantične nekropole s sarkofagi.