"Danes je morda praznik, ko ne slavimo kulture samo v ožjem pomenu te besede, ko ne gre samo za jezik, poezijo, umetnost, ampak gre tudi za nas kot ljudi in odnose med nami - kulturne odnose v najširšem pomenu besede," je med drugim povedal predsednik republike Borut Pahor v nagovoru v Vrbi. Foto: Borut Živulović/Bobo
France Prešeren
Dan po tem, ko smo na slovesnosti v Cankarjevem domu dobili nove Prešernove nagrajence, se tradicionalno spominjamo Franceta Prešerna, prek njegove pesniške zapuščine pa poklanjamo celotni slovenski umetnosti. Foto: Ziga Zivulovic jr./BoBo
Recital, Prešeren
Tradicionalni Prešernov recital letos prvič poteka v treh mestih - poleg Ljubljane tudi na Bevkovem trgu v Novi Gorici in na mariborskem Maistrovem trgu. Prireditev so prvič organizirali pred tridesetimi leti kot protest, kot delček boja za slovensko kulturno avtonomijo v okviru nekdanje države. Nastala je kot odgovor zoper namene nekdanjih politikov, da na področju nekdanje skupne države naredijo enotno kulturno ministrstvo in na tak način zmanjšajo moč naše slovenske besede in državotvorne drže. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
France Prešeren
Muzeji in galerije danes brezplačno odpirajo vrata svojih zbirk, vabijo na delavnice in odprtja razstav, tudi drugje pripravljajo raznovrstne kulturne dogodke. Foto: Ziga Zivulovic jr./BoBo
Proslava ob Prešernovnem dnevu

Kot vsako leto bo posebej slovesno v Kranju, kamor se je Prešeren preselil leta 1846 in tam 8. februarja 1849 tudi sklenil življenjsko pot.

Prešernov semenj v Kranju kljub dežju
Prešernov semenj bo mesto popeljal v pesnikov čas, na več kot 110 stojnicah se bodo predstavile različne domače in umetnostne obrti.

"Prešernov semenj je srečanje sedanjosti s preteklostjo. Stari Kranj se 8. februarja vsaj deloma spremeni v mesto, kakršno je bilo za časa Prešerna, ki je prišel v Kranj pred 170 leti in je tu preživel zadnji dve leti in pol svojega življenja," je povedal direktor Zavoda za turizem in kulturo Kranj Tomaže Štefe.

V starem mestnem jedru bo potekal festival lajnarjev, pred knjižnico bo peljala kočija, v Kranjski hiši bodo urejali pričeske, kot so jih oblikovali v Prešernovem času, na glavnem trgu pa bodo nastopile folklorne skupine. Po starem mestnem jedru se bo sprehodila tudi ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, ki bo predtem s kranjskim županom Boštjanom Trilarjem položila venec na grob Franceta Prešerna v Prešernovem gaju.
Ministrica je na Brdu pri Kranju sprejela Prešernove nagrajence in nagrajence Prešernovega sklada ter si pozneje skupaj z njimi ogledala tudi razstave v kranjski Galeriji Prešernovih nagrajencev. Letošnja posebnost bo srečanje s Prešernom, ki ga že vrsto leto v Kranju upodablja igralec Bojan Bešter. Večer se bo že tradicionalno sklenil v Prešernovem gledališču, kjer bo od 18.00 dalje Shod muz na kranjskem Parnasu.

O Vrba! srečna, draga vas domača
Osrednja slovesnost ob kulturnem prazniku je bila ob 13.00 pred Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, kjer je zbrane med drugim nagovoril predsednik republike Borut Pahor. "Tako kot nas ni skozi stoletja ohranjal le jezik, nas tudi v prihodnje ne bo, ampak brez jezika nas tudi vse drugo ne bo ohranjalo. Z jezikom se začne in z jezikom se tudi konča," je dejal Pahor in spomnil, da smo dobili pisano besedo pred skoraj pol tisočletja ter da je Prešeren iz tako imenovanega manj vrednega jezika naredil jezik, ki je enako ponosen in dostojen kot drugi.

Dogodka se je kljub dežju udeležilo več sto ljudi, še več pa jih bodo v Vrbi našteli čez dan. Kot vsako leto se je tudi tokrat do Prešernove rojstne hiše iz Radovljice prek Bleda podalo okoli 190 veteranov vojne za Slovenijo. Peš so v Vrbo prispeli tudi nekateri drugi pohodniki, med njimi tisti, ki so se odpravili po poti kulturne dediščine po žirovniški občini.

"Pravega Slovenca ne dež ne veter ne ustavi, ko le-ta se v Vrbo odpravi," je izpostavil žirovniški župan Leopold Pogačar. Proslava, ki jo že več kot 15 let pripravljajo pred Prešernovo rojstno hišo, je po njegovih besedah že zdavnaj prešla občinske meje, saj obiskovalci pridejo z vseh koncev Slovenije.


Tradicionalni recital prvič na treh prizoriščih

V Ljubljani so ob 10.30 pred Prešernovim spomenikom pesniku venec položili predsednik države, ministrica za kulturo in predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Janez Bogataj. Od opoldneva pa je pod pesnikom in njegovo muzo potekal tradicionalni recital Prešernove poezije v organizaciji Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Prešernov recital je letos prvič potekal tudi na Bevkovem trgu v Novi Gorici in na mariborskem Maistrovem trgu. Vsem trem recitalom je bilo mogoče prisluhniti v prenosu na 1. in 3. programu Radia Slovenija.

V ljubljanskem Konzorciju so se ob 13.00 s pesniškim maratonom poklonili spominu na pred kratkim umrlega pesnika, pisatelja, esejista, prevajalca, urednika, kritika in profesorja Aleša Debeljaka.

V Dolenjskem muzeju v Novem mestu so že v opoldanskih urah odprli arheološko razstavo Tisočletna nekropola, posvečeno trem desetletjem zavarovanih arheoloških izkopavanj na Kapiteljski njivi.

Kulturni praznik od leta 1945
Dan Prešernove smrti za slovenski kulturni praznik je leta 1945 razglasilo predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (predtem so dogodke prirejali na 7. februar), ohranila ga je tudi nova država in ga leta 1991 razglasila za dela prost dan. Da bi ga preživeli ob umetnosti, številne ustanove in društva vsako leto pripravijo pester program delavnic, vodstev, literarnih branj, filmskih projekcij, gledaliških predstav in drugih vsebin.

Nekaj fotoutrinkov s prireditve v Vrbi si lahko pogledate spodaj. Foto: Borut Živulović/BoBo.

POGOVORI S PREŠERNOVIMI NAGRAJENCI NA VALU 202

Proslava ob Prešernovnem dnevu