V spomin pesniku Francetu Prešernu je bil spomenik slovesno odkrit 10. septembra 1905. Kip, katerega avtor je akademski kipar Ivan Zajec, je sprva naletel na velik odpor in kritike med likovnimi poznavalci in v cerkvenih krogih, ker je nad pesnikovo glavo razgaljena muza. Ljubljanski nadškof Anton Bonaventura Jeglič je spisal protestno pismo tedanjemu županu Ivanu Hribarju in zahteval, da se kip umakne izpred cerkve. Foto: MMC RTV SLO
V spomin pesniku Francetu Prešernu je bil spomenik slovesno odkrit 10. septembra 1905. Kip, katerega avtor je akademski kipar Ivan Zajec, je sprva naletel na velik odpor in kritike med likovnimi poznavalci in v cerkvenih krogih, ker je nad pesnikovo glavo razgaljena muza. Ljubljanski nadškof Anton Bonaventura Jeglič je spisal protestno pismo tedanjemu županu Ivanu Hribarju in zahteval, da se kip umakne izpred cerkve. Foto: MMC RTV SLO
Deček, ki lula, je visok le 30 centimetrov, preoblačijo pa ga precej pogosto. Legenda pravi, da je deček spomin na vojvodovega sina, ki so ga v 12. stoletju ujeli med uriniranjem ob devesu sredi bitke. Podoba je bila tako ujeta v bronast kip, ki ponazarja vojaški pogum dežele. Kipec je v začetku 17. stoletja izdelal Jerome Duquesnoy starejši in ga postavil na mesto, kjer stoji danes. Takrat naj bi predstavljal potrebo mesta po sveži pitni vodi.
Prešeren za en dan odet v plašč

Kip Franceta Prešerna v središču glavnega mesta so namreč za en dan oblekli v posebno tuniko, v kateri bo ostal vse do 23.00. Tuniko ali plašč, na katerem so verzi iz Krsta pri Savici, je na povabilo Študentske založbe, ki je dogodek pripravila v okviru festivala Literature sveta - Fabula 2010, zasnovala oblikovalka in ilustratorka Andreja Brulc.

Mimo administracije ne gre
Tuniko je umetnica začela oblikovati v začetku letošnjega leta; vse črke in napisi pa so ročno delo, pri čemer je izhajala iz tradicij rokodelstva, kot sta kvačkanje in štrikanje. Bolj problematične kot sama izdelava pa so bile težave administrativne narave. Pridobiti so morali namreč dovoljenja ljubljanske mestne občine, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in drugih ustanov.

Dialog med moškim in žensko
Oblačilo krasita dve kitici iz Prešernove najdaljše pesnitve Krst pri Savici. Levo stran je umetnica, ki sicer živi v Londonu, namenila Črtomirjevemu govoru oziroma klicu Bogomili, desno pa Bogomilinemu odgovoru. Dialog si je oblikovalka zamislila kot opis dveh glasov oziroma spiritualne in fizične ljubezni, ki ju je želela povezati tudi s sodobnostjo oziroma z žensko-moško interpretacijo ljubezni.

Črke na oblačilu so narejene v različnih tehnikah, od ročne šablonske izdelave do šivanja, kvačkanja in pletenja. Gre za uporabo tradicionalnih tehnik v kombinaciji z umetniškim eksperimentiranjem, je pojasnila umetnica. Tuniko iz poliamida krasi 140 skvačkanih ali spletenih in 300 zašitih črk. Vseh znakov je po besedah umetnice 560. Po neuradni meritvi je skulptura visoka tri metre, podstavek pa meri še dodatna dva metra.

Najslavnejši oblečen kip(ec)
Oblačenje kipov sicer ni pogosto, če pa se že zgodi, kip ne ostane dolgo v svojih novih oblačilih. Mala morska deklica iz Köbenhavna - ta je sicer zelo pogosta tarča takšnih ali drugačnih vandalskih potegavščin - je bila leta 2004 nekaj časa odeto v burko; kar je bil pravzaprav način izražanja nestrinjanja z (predlagano) vključitvijo Turčije v Evropsko unijo.

V 'samem središču Evropske unije' Bruslju pa stoji slavni deček, ki lula (lahko tudi lulajoči deček ali Manneken Pis, v francoskem jeziku pa mu pravijo petit Julien) in ga ob različnih priložnosti različno oblečejo. Mali mož ima že celo kolekcijo lastnih oblačil, med katerimi ne manjka kakšna božična oprava, če pa je aktualen kakšen športen dogodek, pa ga oblečejo v duhu tega dogodka (na primer nogometni dres).

Prešeren za en dan odet v plašč