Skoraj štiri desetletja je deloval v Narodnem muzeju, svoje glavno delo pa je posvetil raziskovanju bronaste in železne dobe v Sloveniji. Umrl je v ponedeljek v 95. letu starosti.

V Kamniku rojeni Gabrovec je na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1948 diplomiral iz arheologije in klasične filologije ter leta 1962 doktoriral v Zadru. Služboval je v Narodnem muzeju Slovenije kot vodja arheološkega oddelka in honorarno predaval prazgodovinsko arheologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti.

Kot vodja arheološkega oddelka Narodnega muzeja je sistematično skrbel za objavo starega sklada arheološkega gradiva, ki ga več kot polovico hranijo v tujih muzejih (Dunaj, Gradec, Trst, Harvard) in je bilo zaradi tega nedostopno za znanstveno raziskovanje v Sloveniji. Najvidnejši rezultat tega prizadevanja je objava nekropole z Mosta na Soči v treh zvezkih.

Na podlagi sistematičnih objav gradiva in izkopavanj je podal v svojih številnih študijah sintezo bronaste in železne dobe Slovenije. Tako je izdelal novo kronologijo za bronasto in železno dobo. Na novo je opredelil kulturne skupine halštatskega in latenskega obdobja na Slovenskem in v njenem sosedstvu ter orisal njihovo kulturnozgodovinsko podobo.

Številne so njegove temeljne študije o posameznih zvrsteh materialne kulture in s področja duhovne kulture. Med prve spadajo predvsem študije o obrambnem orožju (oklepih in čeladah), med druge o situlski umetnosti. Na novo je postavil tudi probleme etničnih nosilcev železnodobnih kultur na Slovenskem in Balkanu, piše na spletni strani SAZU-ja.