Knjižnice kot tihe bralne sobe s polnimi policami knjig so stvar preteklosti. Da bi preživele, morajo opustiti svojo staromodno podobo in postati "živahna in privlačna središča skupnosti", je krovno sporočilo neodvisnega knjižničnega poročila, ki ga je naročilo ministrstvo za kulturo, medije in šport v Veliki Britaniji. Osnovna misel: knjižnice več kot le prostor za izposojo knjig, a se morajo prilagoditi potrebam širše skupnosti in se jim približati s privlačnejšo podobo ter sodobnimi trgovskimi in promocijskimi pristopi.
Brezplačen internetni dostop v vsako knjižnico
S svojo zastarelo podobo knjižnicam ne uspe privlačiti mlajših generacij, ki raje brskajo po spletnih straneh v sproščenem vzdušju prijetne kavarne kot v bližnji knjižnici. Trenutno okoli tisoč knjižnic (kar je približno tretjina vseh knjižnic v Angliji) ne ponuja brezplačnega internetnega dostopa, poročilo pa navaja priporočilo, da bi država za dostop poskrbela v vsaki knjižnici.
Knjižnično mrežo je treba osvežiti in okrepiti najprej z lastno podobo in ponudbo. Začeti bi morali z izboljšanjem digitalne tehnologije – s tablicami, prenosnimi računalniki, prenosnimi telefoni in drugimi napravami bodo knjižnice lahko odgovarjale potrebam uporabnikov in na tako osvobojenem prostoru ponudile širši nabor uslug, pa tudi k obisku spodbudile širšo demografsko strukturo ljudi.
Udobje in iznajdljivi knjižničarji v koraku s časom
Poleg tega bi moral biti spletni dostop omogočen v udobnem in prijetnem okolju, ki bi nudil tudi "običajne užitke, kot so kava, kavči in stranišča", piše v poročilu.
V poročilu je predvidena še shema izobraževanja in zaposlovanja, ki bi najuspešnejše diplomante spodbudila k delu knjižničarja. Ti naj bi v svoje delo vnesli digitalne sposobnosti in trgovsko iznajdljivost. "Knjižničar 21. stoletja bo moral biti skupnostni impresarij z digitalnim in trgovskim znanjem, ki lahko zagovarja in odgovarja potrebam skupnosti ter generira nov razvoj knjižnice in širitev obiskovalcev," piše v poročilu.
Varen in fleksibilen prostor za brskanje po znanju človeštva
Čeprav se večji del poročila osredotoča na privabljanje novih, mlajših bralcev, poudarja tudi pomembnost služenja tistim, ki doma nimajo računalniškega dostopa in knjižnice uporabljajo na primer zato, da se lahko prek spleta prijavljajo na delovne razpise. Ob državni podpori knjižnicam se tako ne sme pozabiti na pomemben delež pri pismenosti otrok ter izobraževanju odraslih. "Kljub razvoju digitalnih tehnologij v družbi še vedno obstaja jasna potreba in zahteva po modernih, varnih in fleksibilnih prostorih, kjer lahko državljani vseh starosti brezplačno raziskujejo svetovno znanje, pri tem pa jim je po potrebi na voljo tudi pomoč in znanje zaposlenih v knjižnici," piše v poročilu.