Letošnji jubilej bodo v Centru Pompidou zaznamovali z vrsto razstav in drugih dogodkov. Foto: EPA
Letošnji jubilej bodo v Centru Pompidou zaznamovali z vrsto razstav in drugih dogodkov. Foto: EPA
Pompidou
Med odmevnejšimi razstavami centra Pompidou lanskega leta je Magritte: Zvijačnost podob, ki bo na ogled do 23. januarja. Foto: EPA
Pompidou
Prenova bo med drugim vključevala zamenjavo tekočih stopnic na pročelju, ki tečejo po celotni višini stavbe. Foto: EPA
Pompidou
Ena od smernic centra Pompidou je tudi, da ne podležejo nostalgiji in ohranijo stik s sodobnimi umetniškimi gibanji. Foto: EPA

Prenova enega najpomembnejših centrov sodobne umetnosti bo potekala med letoma 2018 in 2020, stala pa naj bi 100 milijonov evrov. Letos pa bodo v muzeju jubilejno leto proslavili s številnimi razstavami in drugimi dogodki, s katerimi se bodo spomnili časov, ko je ena osrednjih mestnih znamenitosti odprla vrata.

Ko sta tedaj še mlada in neznana arhitekta, Italijan Renzo Piano in Britanec Richard Rogers, leta 1977 zasnovala načrt centra, sta bila prepričana, da njuna šaljiva rešitev med več kot 600 predlogi nima zares prave možnosti za zmago. Stavbo sta "obrnila navzven" in elemente, ki so običajno skriti v notranjščini, prestavila na pročelje. Časnik Le Monde je njuno arhitekturo tedaj označil za "arhitekturnega King Konga". Ko se je muzej odprl, so ljudje govorili, da spominja na veleblagovnico in da v 'tej stvari' ne morejo razstavljati mojstrovin.

Načrtovana prenova bo zato razočaranje za tradicionaliste, ki ob tem upajo na bolj umirjen, konvencionalen videz. Tudi po prenovi bo namreč zunanjščina natanko takšna, kot je zdaj, ko stavba s cevmi in stopnišče spominja na naftno rafinerijo.

Ker so tekoče stopnice in preostala struktura na zunanjščini bolj izpostavljene vremenskim vplivom, so stroški vzdrževanja toliko višji. Tako so med letoma 1998 in 2000 za obnovo že namenili 88 milijonov evrov. Prenova Pompidouja bo med drugim vključevala menjavo tekočih stopnic na pročelju, ki tečejo po celotni višini stavbe, kar bo stalo 20 milijonov evrov. V muzeju upajo, da bodo lahko stopnice delno odprte tudi v času prenove. "To bo neke vrste konstrukcijska igra, vendar je naš cilj, da ostanejo odprte," je dejal predsednik Centra Pompidou Serge Lasvignes.

Naraščanje števila obiskovalcev
Medtem ko muzeja Louvre in d'Orsay v zadnjem času poročata o upadu števila obiskovalcev, predvsem manj zaradi tujih turistov kot posledice terorističnih napadov, v Centru Pompidou opažajo nasprotno. Število obiskovalcev je celo naraslo za devet odstotkov, na 3,33 milijona. Dosedanji rekord ima leto 1984, ko so jih našteli kar 8,41 milijona.

Predsednik muzeja vidi razlog za dober obisk predvsem v odmevnih razstavah, ki so jih pripravili, med njimi razstavama Paula Kleeja in Renéja Magritta. Poleg tega je Center Pompidou multidisciplinarna institucija; poleg umetnostnega muzeja sta tam še knjižnica in raziskovalni center za glasbo in vizualne umetnosti, zato so manj odvisni od obiska turistov. Kot je po poročanju Guardiana še dejal Lasvignes, si v muzeju, ki hrani več kot 120.000 umetniških del (razstavljenih je le 5 odstotkov celotne zbirke), ves čas trudijo, da ne bi podlegli nostalgiji in ohranili začetno izvirnost ter stik s sodobnimi umetniškimi tokovi in gibanji.

Ob razstavah bodo jubilej letos proslavili tudi z gledališkimi dogodki, filmskimi projekcijami in glasbenimi produkcijami.