Šigera Bana je revija Tima izpostavila med inovatorji 21. stoletja. Foto: Reuters
Šigera Bana je revija Tima izpostavila med inovatorji 21. stoletja. Foto: Reuters

Nagrado 56-letni arhitekt prejme za stavbe, ki "dajejo zatočišče, omogočajo druženje ali opravljanje verskih obredov tistim, ki so doživeli velike izgube in opustošenje".

Iz utemeljitve nagrade
Oblikoval je Pompidujevo podružnico v Metzu, ki je vrata odprla leta 2010. Foto: Reuters
Leta 2011 je potres nepopravljivo poškodoval katedralo v Christchurchu, simbol tega novozelandskega mesta. V zameno jim je Šigero Ban postavil novo, sodobno "kartonasto katedralo". Njeno ogrodje je namreč iz papirnatih tulcev. Foto: Arhitektova spletna stran

Šigeru Ban je tako že tretji japonski arhitekt v zadnjih petih letih, ki je domov odnesel nagrado - in sto tisoč dolarjev, ki pridejo v "svežnju" z njo. Lani je bil lavreat 71-letni Tojo Ito, arhitekt stavb "s pridihom optimizma, lahkotnosti in sreče".

Sprejem v arhitekturni panteon
Zaščitni znak letošnjega nagrajenca je smotrno in zračno oblikovanje. Ko se je lotil podružnice slovitega muzeja Pompidou v Metzu, si je zamislil mrežasto strukturo, ki podpira valovito streho, pri tem je zahteval, naj bo ves material krajevnega izvora. "Šigeru Ban je naravna sila, kar je še posebej pomenljivo v luči njegovega prostovoljnega dela za brezdomce in izseljence, ki so jih iz njihovih domov pregnale naravne nesreče," je v utemeljitev nagrade zapisal predsednik žirije Peter Palumbo. "Prav tako izpolni kar nekaj pogojev za v arhitekturni panteon: globoko poznavanje svojega predmeta s posebnim poudarkom na sodobnih materialih in tehnologijah; velika radovednost in popolna predanost; neskončna inovativnost; izostreno oko in pretanjena senzibiliteta, če naj jih naštejem le nekaj."

Varovanje okolja, preden je to bilo "kul"
Šigeru Ban svojo arhitekturno iznajdljivost, ki navdih išče pri enostavnosti tradicionalnega japonskega tesarstva, torej uporablja tudi v humanitarne namene. Njegove stavbe so po pisanju nemške tiskovne agencije dpa dajale zavetje na tisoče preživelim v katastrofah v Ruandi, Indiji, na Kitajskem in na Japonskem.

Za begunce spopadov v Ruandi leta 1994 je zasnoval nizkocenovna zavetišča iz recikliranih materialov, na primer kartonastih tulcev; na podoben način je pomagal žrtvam potresa v Kobeju leta 1995. Stene hišk so bile izdelane iz kartonastih kvadrov, streha je iz papirja in plastike, temelji so iz zabojev za pivo.

"Ko sem pred tridesetimi leti začel delati na ta način, ni še nihče govoril o varovanju okolja," se spominja Šigeru Ban. "Ampak zame je bilo to nekaj naravnega."

Pritzkerjevo nagrado je leta 1979 ustanovil zdaj že pokojni Jay A. Pritzker. Njen cilj je, počastiti najinovativnejše arhitekte v svetovnem merilu. Žirija, ki je za letošnjega lavreata izbrala Bana, je izpostavila še njegovo Golo hišo v Saitami in Hišo s steno iz zaves v Tokiu. Nagrado mu bodo junija izročili na slovesnosti v Amsterdamu.

"Nagrada je velika čast," je Pritzkerjevo nagrado komentiral arhitekt in dodal: "Še naprej moram poslušati ljudi, za katere delam, tako tedaj, kadar dobim zasebno naročilo, kot pri delu na ogroženih območjih. Nagrado razumem kot spodbudo, da sem na pravi poti - naj se ne spremenim v tem, kar delam, ampak naj rastem."

Nagrado 56-letni arhitekt prejme za stavbe, ki "dajejo zatočišče, omogočajo druženje ali opravljanje verskih obredov tistim, ki so doživeli velike izgube in opustošenje".

Iz utemeljitve nagrade