Tomaža Pandurja se omenja kot mogočega kandidata za programskega direktorja javnega zavoda Maribor 2012. Pandur je bil v letih 1989 - 1996 umetniški vodja Drame SNG Maribor, kjer je s predstavami, kot so Faust, Hamlet, Carmen, La divina Comedia, Ruska misija in Babylon dosegel mednarodni uspeh. Foto: Pandur.Theaters
Tomaža Pandurja se omenja kot mogočega kandidata za programskega direktorja javnega zavoda Maribor 2012. Pandur je bil v letih 1989 - 1996 umetniški vodja Drame SNG Maribor, kjer je s predstavami, kot so Faust, Hamlet, Carmen, La divina Comedia, Ruska misija in Babylon dosegel mednarodni uspeh. Foto: Pandur.Theaters
Na okrogli mizi, ki jo je organiziral časnik Večer, je besedo dobil tudi predstavnik partnerskega mesta Slovenj Gradec Marko Košan. Tako kot Pandur je mnenja, da se je treba zdaj nujno obrniti naprej. "Do 2012 je izredno kratek čas," je opozoril in poudaril nujnost večje aktivnosti na področju kulturnega menedžmenta. Foto: Mladinska knjiga

Tomaž Pandur, ki se še ni odločil, ali bo sodeloval pri projektu Evropska prestolnica kulture (EPK) 2012, je na srečanju poudaril, da je treba nujno nehati obračunavati za nazaj in se posvetiti načrtom za naprej, pri tem pa se je treba zavedati izvirne ideje te pobude EU-ja, da je naziv priložnost, da se mesto kulturno in duhovno preporodi. Poleg tega se je treba po Pandurjevem mnenju v prvi vrsti odločiti, ali smo za majhno, povprečno, provincialno ali veličastno, spektakularno, edinstveno, ki bo mesto znova postavilo na evropski zemljevid kulture. Bomo zgradili Potemkinovo vas, ki bo zakrila našo bedo in povprečnost, ali pa bomo resnično eksplodirali v vsem svojem blišču?

O svojem sodelovanju pri projektu je Pandur na srečanju povedal, da se bo odločil, ko bo videl programsko podobo projekta: "Odvisno, kakšen koncept se bo vzpostavil za EPK, in na podlagi tega se bom odločil, ali sem zraven ali ne," je pojasnil. "Še vedno je več opcij. Jaz pač zagovarjam tisto prepoznavno v svetu, nekaj, kar Maribor zasluži, kar Maribor lahko postane."

Načrti, ki so bili narejeni pred krizo
Ministrica za kulturo Majda Širca se je s Pandurjem strinjala, vendar pa je tudi opozorila, da so bili projekti za EPK načrtovani v povsem drugačnih časih, ko še ni bilo svetovne gospodarske krize, zato je nujno, da se velikopotezne načrte nekoliko prizemlji. Sama je sicer naredila vse, kar je lahko, v podporo Mariboru in partnerskim mestom, a ima njeno ministrstvo zaradi razmeroma majhnega deleža proračunskih sredstev zavezane roke. Organizatorjem je zato svetovala, naj se obrnejo še na druge vire, med drugim na službo za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki ima na voljo mnogo več denarja.

Mariborski župan Franc Kangler je namreč znova opozoril, da je EPK nacionalni projekt, zato pričakuje več posluha države. "Zavedam se recesije, a posledice krize morajo biti porazdeljene enakomerno," je zatrdil. Podobnega mnenja je vršilec dolžnosti generalnega direktorja javnega zavoda Maribor 2012 Vladimir Rukavina, ki se je pritožil predvsem zaradi dolgotrajnih administrativnih postopkov, ki so organizatorjem vzeli veliko časa. Kljub temu je prepričan, da ni še nič zamujeno. "Če bomo znali stopiti skupaj, imamo dovolj časa, da pripravimo zares spodobno prestolnico kulture," je ocenil.